DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 7/1926 str. 6 <-- 6 --> PDF |
0 vztrajnem gospodarstvu v gozdih Vsakoletno ukoriščanje je zagotovilo lastnim in drugim okoliškim žagam in drugim lesnim podjetjem vsakoletni trajni obrat, okoličanom pa tuđi trajne zaslužke pri sečnji lesa, vožnji lesa do žage, transportu lesnih izdelkov do železnice itd. Ako bi se način takega gospodarjenja izprevrgel in bi veleposestva prišla v roke takih spekulantov, ki jih hočejo v kratki dobi izsekati in les naenkrat vnovčiti, potem je s takim postupanjem uničena možnost traj nega zaslužka prebivalcev vse okolice, ki so na dotično veleposestvo deset in stoletja navezani in ki se upravičeno lahko zoperstavijo takemu načinu črpanja narodno-gospodarskega premoženja — ravnotako, kakor bi se smeli upreti prebivalci kakega zdravilišča, ako bi prišel kdo in bi jim s takojšnjirn popolnim posekom parkov in bližnje okolice izpremenil leto višče v puščoben kraj. Pri vpeljavi takozvane liberalne vztrajnosti na veleposestvih bi se morale demontirati žage in druge industrijske naprave, okoliški kmetje bi morali prodati del vprežne živine, ki bi je ne rabili več, obubožali bi in iti bi morali v mesta, da si zaslužijo vsakdanji kruh, kjer ga tuđi ni vseiej lahko dobiti. Da se taki izrodki, ki jih občuti širša okolica dotičnih veleposestev, ne pojavljajo, predpisuje gozdna oblast gospodar jen je po gotovom na crtu, ki ga izdela veleposesrnik, prilagodivši ga po eni strani svojim last nim gospodarskim prilikam in potrebam, po drugi strani pa javnim oz: rom in gozdorejskim odnošajem. * * * Toliko sem hotel povedati o vztrajnem gozdnem gospodarstvu z ozirom na čisto prirodne gospodarske motive, torej na smernice, po katerih se, kolikor more, ravna vsak dober in previđen gospodar sam. Poleg gole gospodarske strani se pa imamo ozirati tuđi na določiia. ki jih obsegajo pri nas obstoječi zakoni . V tem pogledu moram poudariti, da so se med prevratom nekoliko razlikovali gozdarski predpisi na bivšem Kranjskem od detajlnih predpisov, ki sta jih imeli današnjo Slovenijo deloma tvoreći del bivše štajerske in manjši del bivše Koroške. Na bivšem Kranjskem nismo imeli detajlnih deželnih gozdnopolicijskih predpisov o prijavi sečenj, temveč so veljal´ samo predpisi znanega drž. gozd. zakona z leta 1852 (drž. zak. štev. 250), ki so se po pristojni oblasti smotreno izvajali. Vztraino gospodarstvo, zasigurano z oblastveno potrjenimi gospodarskimi osnovami, je bilo predpisano po gozdnem zakonu samo v . nih gozdih. ki so bili obremenjem s servituti — in teh je bilo malo. Vsled drugih specijalnih predpisov in določb je bilo vztrajno gospodariti tuđi s fideikomisi, verskim zakladom, nadat |