DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu




ŠUMARSKI LIST 7/1926 str. 9     <-- 9 -->        PDF

0 vztrajnom gospodarstvu v gozdih


izvrševanjem. Stvar sicer ne spada strogo v okvir današnje razprave, vendar
bo zanimala ne te državnega šumarja, temveč tuđi prizadeftga lastnika
posestva, odnosno njegovega gozdnega upravitelja.


Znano je, da je treba v Sloveniji sečnje od gotovega obsega dalje pribavljati.
Znano je ludi, da sečenj, ki se izvršujejo točno po nacrtu, odobrenem
po pristojnem gozdnem oblastvu, za dobo največ deset let, ni treba
prijavljivati.


Postopek, ki je predpisan po prijavljeni sečnji, je opisan v § 8, 9 in
10, ter 11 dotične že citrane naredbe, uzakonjene 28. II. 1922, Ur. 1. štev.
383-116 — iz 1. 1922 in je precej enostaven.


Gre pa dalje za postopek v slučajih, ko se predloži v odobritev opérât
ali gospodarski nacrt, kojega cilj je določitev sečnega etata za prihodnjih
deset —event. dvajset let. Presojo takih elaboratov poveri I. inštančno
oblastvo (t. j . sreski poglavar) običajno dvema šumarskima strokov^
njakoma, ki predlagata po izvršeni poizvedbi in obravnavi s prizadetim
posestnikom, odnosno z njegovim upraviteljem, primerno odločbo odnosno
odobrenje ali tuđi potrebno premeno, restringiranje itd. Ozirati
se je pri tem tuđi na agrarnorefomne predpise, predvsem na vztrajnost
gozdne produkcije s posebnim ozirom na odnošaje, obstojece v okolišu
dotičnega, pod udarom agrarne reforme stojećega posestva.


Kadar bi etat presegal vztrajno gospodarstvo in torej ne bi odgovarjal
rednemu donosu ali z drugimi besedami — prirastku, ki ga daje normalna
zaloga lesa ali temeljna substanca, mora takšen etat, ki ga je v operatu
in v mnenju strokovnih izvedencev primerno utemeljiti, dobiti po
prej opisanih rjre-.ipis´h odobrenje II. instance, to je velikega župana


Tu je možno dvoje vrst postopanja in sicer:


Dotične, na temelju poizvedbe dognane, ugotovitve in predloge je
predložiti II. instanci v presojo, odnosno odobritev, — kar se je doslej
prakticiralo pri ljubljanski oblasti, ali pa postopek, ki je ta, da vso zadevo
od konca do kraja obravnava in tuđi komisijonira II. instanca, kakor
postopa na pr. mariborska oblast.


Vprašanje je, kaj je pravilnejše. V obeh slučajih je dopustna pritož


ba na ministrstvo za šume in rudnike, ki je v tem pogledu druga in zad


nja administrativna instanca.


V onih primerih pa, kjer odloča I. instanca — in ne gre za sečnje iz


ven rednega etata, — je pritožbena instanca veliki župan, zoper kojega


iazsodbo po admm´strativni poti ni nadalnje pritoz.be.


Mogoče je zopfi administrativno drugoinštančrio razsodbo velikega


župana vložiti le še tožbo pri upravnem sodišču v Celju, zoper razsodbo


ministrstva pa tožbo pri državnem svetu v Beogradu.


Presoja o pravilnosti sečnje je teoretično in praktično olajšana pov


sod, kjer imajo gospodarsko osnovo. Čim točnejša in detajliranejsa je