DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 7/1926 str. 9 <-- 9 --> PDF |
0 vztrajnom gospodarstvu v gozdih izvrševanjem. Stvar sicer ne spada strogo v okvir današnje razprave, vendar bo zanimala ne te državnega šumarja, temveč tuđi prizadeftga lastnika posestva, odnosno njegovega gozdnega upravitelja. Znano je, da je treba v Sloveniji sečnje od gotovega obsega dalje pribavljati. Znano je ludi, da sečenj, ki se izvršujejo točno po nacrtu, odobrenem po pristojnem gozdnem oblastvu, za dobo največ deset let, ni treba prijavljivati. Postopek, ki je predpisan po prijavljeni sečnji, je opisan v § 8, 9 in 10, ter 11 dotične že citrane naredbe, uzakonjene 28. II. 1922, Ur. 1. štev. 383-116 — iz 1. 1922 in je precej enostaven. Gre pa dalje za postopek v slučajih, ko se predloži v odobritev opérât ali gospodarski nacrt, kojega cilj je določitev sečnega etata za prihodnjih deset —event. dvajset let. Presojo takih elaboratov poveri I. inštančno oblastvo (t. j . sreski poglavar) običajno dvema šumarskima strokov^ njakoma, ki predlagata po izvršeni poizvedbi in obravnavi s prizadetim posestnikom, odnosno z njegovim upraviteljem, primerno odločbo odnosno odobrenje ali tuđi potrebno premeno, restringiranje itd. Ozirati se je pri tem tuđi na agrarnorefomne predpise, predvsem na vztrajnost gozdne produkcije s posebnim ozirom na odnošaje, obstojece v okolišu dotičnega, pod udarom agrarne reforme stojećega posestva. Kadar bi etat presegal vztrajno gospodarstvo in torej ne bi odgovarjal rednemu donosu ali z drugimi besedami — prirastku, ki ga daje normalna zaloga lesa ali temeljna substanca, mora takšen etat, ki ga je v operatu in v mnenju strokovnih izvedencev primerno utemeljiti, dobiti po prej opisanih rjre-.ipis´h odobrenje II. instance, to je velikega župana Tu je možno dvoje vrst postopanja in sicer: Dotične, na temelju poizvedbe dognane, ugotovitve in predloge je predložiti II. instanci v presojo, odnosno odobritev, — kar se je doslej prakticiralo pri ljubljanski oblasti, ali pa postopek, ki je ta, da vso zadevo od konca do kraja obravnava in tuđi komisijonira II. instanca, kakor postopa na pr. mariborska oblast. Vprašanje je, kaj je pravilnejše. V obeh slučajih je dopustna pritož ba na ministrstvo za šume in rudnike, ki je v tem pogledu druga in zad nja administrativna instanca. V onih primerih pa, kjer odloča I. instanca — in ne gre za sečnje iz ven rednega etata, — je pritožbena instanca veliki župan, zoper kojega iazsodbo po admm´strativni poti ni nadalnje pritoz.be. Mogoče je zopfi administrativno drugoinštančrio razsodbo velikega župana vložiti le še tožbo pri upravnem sodišču v Celju, zoper razsodbo ministrstva pa tožbo pri državnem svetu v Beogradu. Presoja o pravilnosti sečnje je teoretično in praktično olajšana pov sod, kjer imajo gospodarsko osnovo. Čim točnejša in detajliranejsa je |