DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
ŠUMARSKI LIST 11/1926 str. 29 <-- 29 --> PDF |
Obči zbor Podružnice Ljubljana 589 Izdatkov za leto 1927. je predviđeno: 1. stroški za nabavo materijala 14.860-— 2. stroški za delo 20.609.3. razni stroški (zakupnina, meja, orodje, pisama, nagrade) . 8.200.— 4. za oddajo sadik 8.500.— 5. enkratni izvanredni stroški (naprava lope 6000 Din, utvrditev poti 3000 Din, za razširitev drevesnice 8.831 Din 17.831-— Vseh predviđenih stroškov: . . . 70-000.— Ako bo izkupiček manjši, se bodo tuđi izdatki sorazmerno znižali, kakor se je tuđi doslej delalo. Prosi, da se poročilo vzame na znanje in proračun za leto 1927. odobri. Nadoskrbnik Lang predlaga glede drevesnice v Slivnici^ naj se vzamejo se mena iz različnih višim in da postane drevesnica centralna društvena drevesnica za Slovenijo in za južne kraje. Drevesnica bi morala imeti posebnega stalnega strokovnega organa. Inž. Lenarčić ml. predlaga da se ustanovi ze lege nad 1000 m druga drevesnica in da bi na svojem posestvu v Josipdolu dal parcelo v te svrhe na razpolago. Inž. Urbas: prvotno ni obstojala misel centralizacije drevesnic; drevesnice v visini nad 1000 m obstojajo pri privatnih posestnikih na Pohorju. Za drevesnico za sedaj še ni mogoče postaviti stalnega osefoja in v ostalem smatra, da ni umestno, da bi državno gozdarsko osoblje, kot javni organi, vzgajalo sadike v kupčijske namene. Poročevalec ing. Ružić v zaključni besedi povdarja, da je drevesnico v Slivnici na predlog Podružnice s posebnim statutom ustanovilo Jugoslovensko Šumarsko Udruženje, katero je v to svrho prepustilo v Sloveniji zbran društveni denar za prve početke. Podružnica je bila stavila ta svoj predlog iz več tehtnih vzrofoov. Slovenija je kot nalašč pripravna za šumsko razsadništvo v večjem obsegu, kar so že leta 1920. uvidele nekatere inozemske velefirme in so z raznimi domaćini zaplečniki bile že stopile v dogovore za ustanovitev velikega centralnega šumskega razsadnika v Sloveniji za vso državo. Znano je, da so se iz ljubljansk e državne centralne drevesnice (najlepše in največje v bivši Avstriji) eksportirale cadike tuđi v Grčijo in Malo Azijo s popolnim uspehom. Da se to izkoriščanje naše zemlje z delom nas samih v ogromno korist tujcev prepreci, nadalje, da se pod vodstvom in nadzorstvom veščega domaćega strokovnega osebja smotreno pokrene veliko vprašanje pogozdovanja v naši državi, da se zadosti ogromnemu povpraševanju posestnikov po sadikah, za kar naša fiskalična in birokratična državna uprava ni kazala dovolj razumevanja, da se pravočasno ustvari nadomestilo za veliko centralno drevesnico v Ljubljani, ki se je vsled naraščanja Ljubljane — drevesnica se niahaja na eminentnem stavbenem prostoru — morala opustiti, in končno, da staro Kranjsko-primorsko gozdarsko društvo tuđi neko polnovredno doto doprinese pri ustvaritvi Jugoslovenskega Šumarskega Udruženja za kar je Hrvatsko šumarsko društvo prispevalo krasni Šumarski dom z bogato biblioteko in krasnimi zbirkami, je Podružnica ustanovila veliko društveno centralno drevesnice v Sloveniji. Najpoprej se je mislilo na okolico Ljubljane in Kranja, potejn pa se je sprejelo predlog takratnega sreskega in sedanjega mariborskega oblastnega šumarskega referenta g. ing. Janka Urbasa, ki je nameraval ustanoviti drevesnico za lokalno preskrbo s sadikami, da se oboje združi in ustanovi društveno drevesnico v Mariboru. |