DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 11/1926 str. 35 <-- 35 --> PDF |
Obči zbor Podružnice Ljubljana 595 Po tej osnovi znaša redni masni etat za revir Vurberk-Ptuj 1835 plm za revir Hrastovec 418 plm za revir Ravnopolje . . . . . 400 plm skupaj . . . 2653 plm Gozdovi nišo obremenjeni s servitutnimi dajatvami. Le pri nekaterih poteh, stezah in studencih obstojajo soužitne pravice okolišnih prebivalcev. Gozdovi graščin Vurberk, Ptuj in Hrastovec leže v Slovenskih goricah ter v srezu in sodnem okraju ptujskem. Najviša nadmorska visina je 459 m, najnižja 218 m. Značaj je brdovit, klimatične in talne razmere so zadostno označene z vinogradi in kostanjevino, ki tu izborno uspeva. Vsi revirji so obdani večinoma od poljedelskih zemljišč in le deloma od kmetskih gozdov. Proti vladajočim vetrovonx v splošnem gozdovi tega veleposestve nišo zavarovani, vendar se vsled razmercma ugodne lege ni bati kvarnega vpliva. Revir Ravnopolje leži na aluvijalni naplavini dravskega polja v ravnini. Slovenske gorice, v katerih ležita prva dva gozdna revirja imajo v tem dclu krepko, rodovito, iz razkrojenih apnenčevih in kremenjakovih konglomeratov obstoječo globoko ilovico. V revirju Ravnopolje je zemlja plitva, bolj suha, srednje humozna in leži na globoki piasti naplavljenega gramoza. Vse gozdove oskrbujejo kot visoke gozde. V starih in srednje starih sestojih revirja Vurberk-Ptuj prevladuje bukev, ki zavzema 75 % celotne površine. Bukev raste tu na prirodnih, njej odgovarajočih tleh. Vapnasta sveza, krepka ilovica pospešuje njen razvoj in omogoča bujni naravni pomladek. Le tam kjer so skozi desetletja brezobzirno izkoriščali talno steljo, kakor v »Namiznem gozdu«, so tla opešala in kaže vsled tega bukovina pritlikavo, kratko rast. Slednje gozdne dele se spreminja v četinaste, ki dobivajo s svojim bolj položnim koreninskim omrežjem in s svojimi skromnejšimi zahtevami zadostno hrano za normalni razvoj. V revirju Vurberškem se do sedaj čvrste bukove sestojine spreminjajo v mešane bukove in smrekove. Slednja ima na sosedanjih stojiščih čistih bukovih sestojin, katera nišo oslabljena vsled prevelike uporabe listne talne stelje, bujno krepko rast, ki pri mlajših sestojinah dosega letni visinski prirastek do 1 metra; pri starejših pa, kakor to kaže odd. 41 v gozdnem kraju »Ciglenca«, ob primernem sklepu polnolesno in dolgodebelo rast starega drevja. Okrog 1. 1890. so v »Namiznem gozdu« revirja Vurberk večjo površino opešanih gozdnih tal zasadili s crnim borom, Ker se je pa dognalo, da uspeva na teh tleh prav dobro tuđi smreka, se je v nadaljnem pogozdovanju rabila le slednja. Zadovoljiva rast smrekovih kultur na teh tleh kaže, da je od njih pričakovati najboljih gospodarskih uspehov. Jelka nastopa v revirju Vurberškem le sporadično. Z ozirom na oplodilo sečnjo, ko je v tekočem gospodarskem desetletju uvedena v tem revirju, se bode moralo tej črevesni vrsti, posebno pri spopolnitvi podrasta v še stojećih starih sestojinah posvečati večjo pažnjo. Priporočljivo bi tuđi bilo, da se po končni sečnji nezadostno zgoščeni bukov mlaj spopolni z naglorastočimi listavci ali četinavci, kakor javorom, na vlažnih legah jesenom, jap. macesnom, duglazijo in tako vzgoji izrazito mešane sestojine s čim bolj dragocenimi lesnimi vrstami. |