DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 11/1926 str. 36 <-- 36 --> PDF |
396 Obéi zbor Podružnice Ljubijana Sedanje stare bukove sestojine revirja Vurberškega ne kažejo ponekod tistih polnolesnih in dolgih debel, ki bi jih po obstoječih dobrih talnih razmerah morale imeti. Vzroke temu je iskati v nepravilni negi iz prejšnjih gospodarskih dob, v ka terih so potom prebiranja najlepša izsekali drevesa, ki bi se bila morala tako iz vzgojnih, kakor prirastnih ozirov ohraniti. Zato tuđi v teh gozdnih delih iz na ravne zasemenitve nastala, sedaj 40—60 letna bukovina, nima primerne gostoče in rasti, staro drevje pa je kratkodebelno, z močnimi rezkrečenimi krošnjami. po rabno le za drva, Mestoma zaostajajo bukove sestojine v rasti radi oslabelih tal, ki jih je po vzročilo premoćno izkoriščanje talne listne stelje v prejšnjih dobah, kakor v »Na miznem gozdu«, »Tičnici«, »Ciglenci«. Kjer so pa tla ohranila steljo, imajo pri. merno produktivnost, ki se vidi na visokoraslih, polnolesnih deblih in v lepo sklenjenih sestojinah. V preteklem gospodarskem desetletju so posećali vso pažnjo pravočasnemu in pravilnemu trebljenju mlađega lesa, ustavili, oziroma omejili so grabljemje sta lje in zasadili pravočasno golicave. Uspehe tega postopka kažejo obsežne današ nje čiste, smrekove in mešane smrekove in mecesnove kulture. Načeloma bode vzgajati v prihodnje le mešane sestojine, ne toliko radi vre menskih neprilik ki vsled ugodnih klimatičnih in terenskih razmer nimaju veii kega vpliva, temveč zato, da se ohrani talna produkcija in s tem omogoči večja donosnost gozda. Med škodljivci se je do sedaj opažalo le koreninsko glivo (Agaricus melleus] v sestojinah črnega bora, ki je mestoma uničila to kulturu. Poškodbe po žuželkah so tako neznatne, da ne pridejo v poštev. Pač pa se mora, kakor že ponovno navedeno, omeniti zle posledice, ki so nastale vsled grabljenja talne stelje. Povzročna škoda se z vrednostjo dobavljene stelje ne more kriti. V lovskem oziro kažejo vsi gozdni revirji v tem okraju običajno slabo stanje divjačine. V revirju Vurberškem je poleg srnjadi najti fazane, zajce, poljske jerebice in med škodljivo divjačino lisice, redko kune ter običajne ujede med pcrutnino. Mali obsegi tega samostalnega lovišča in slabo oskrbovana okoliška zakupna lovišča onemogočujejo vsak npredni razvoj lovstva. Ob zaključku pohoda se je predsednik podružnice zahvalil grofu Herbersteinu za vse, kar se je zborovalcem koristnega in podučnega nudilo povodom ekskurzije. Zborovalci so nato ogledali graščino Vurberk, ki je oddana v najem in kjer so si ruski zdravniki ustanovili sanatorij za bolne na pljučih. Ekskurzija je končala z zakuskom pri graščinski zidanci pod gradom, kjer se je izrekla zahvalna beseda vodji Heerbersteinove uprave in vsem činiteljem, ki -so skrbeli za prireditev in točno izvedbo spretno zasnovanega razporeda. [§X§3 |