DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 1/1927 str. 22 <-- 22 --> PDF |
LJUBLJANSKE UZANCE ZA TRGOVANJE Z LESOM* Na podstavi člena 1. zatona o javnih borzah in člena 11 uredbe o ustroju Ministrstva za trgovino in industrijo odobrujem in potrjujem nastopne Obče uzance ljubljanske borze za blago in vrednote za trgovanje z lesom. § 1. V naši lesni trgovini velja metrska mera in cena v valuti kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Trguje se s takojšnjim plačilom brez popustov § 2. Nezdrav ali poškodovan je les, ki kaže na deblu rdečo ali belo gnilobo, nadalje gnilobo v jedru ali v grčah, kakor tudi les, katerega viakna so zaradi starosti in usehlosti trhljiva ali zadušena, naposled les z dvojnim jedrom in črvivimi rovi. Nedostaten je oni les, ki kaže teletivost, (vegasto) krivuljasto rast, izpadajoče grče. § 3. Če se je sklenila pogodba za merkantilen les in se zbog višje sile ne more izvršiti docela in deloma, veljajo v sporih določila § 43. splošnih uzanc ljubljanske borze. O pogodbah za les nemerkantilnih dimenzij in kakovosti, ki se izdelujejo samo po posebnem naročilu, odloča v sporih borzno razsodišče. § 4. Če se označi množina s »približno« (»circa«), sme dobaviti dobavitelj 5% več ali manj celotne količine. Če se določi prodana množina z nedoločenim »od—do«, jer prodajalec zavezan, dobaviti le najnižjo množino, kupec pa je zavezan, sprejeti najvišjo množino po pogojeni ceni. § 5. če se določi ob sklepanju naročil množina le na vagone, je razumeti pri tem železniške vagone z 10.000 kg tovora. Pri prodajah »prevoza prosto ali franko vagon do predajne postaje « gredo prevoznina ii vse pristojbine, najsi se imenujejo kakorkoli in najsi so vračunjene na tovornem (spremnem) listu direktno ali pa kot dostavek ali popravek, na račun prodajalčev, z izjemo ležnine in vozovnih pristojbin na predajni postaji. Pri prodajah »franko vagon nakladalne postaje« zadevajo vsi zgoraj navedeni stroški kupca. Pri prodajah »franko meja« trpi prodajalec vse stroške samo do meje. * Ponatisk iz 37. kosa »Uradnega lista ljubljanske in mariborske oblasti« z dne 21. aprila 1925. štev. 125 in 126. 20 |
| ŠUMARSKI LIST 1/1927 str. 23 <-- 23 --> PDF |
V vseh primerih trpi kupec stroške ob razkladanju, uvozno carino in druge stroške. Pri nakupu lesa, ki je »v ležnini«, trpi kupec stroške za ležnino, nastalo od dne po sklenjeni kupčiji. Merjenje izvrši prodajalec, kupec pa lahko vtisne svoj žig (znak) zaradi kontrole. Izdatke, združene z merjenjem, trpi prodajalec. Če mora oskrbeti prodajalec še prevoz do postaje ali skladišča, jamči za blago do prodajnega mesta, ne pa do namembnega kraja; obenem mora poskrbeti za običajno ponjavo in podstavke blaga zoper močo (vlago). Nedostatki se morajo ugotoviti v treh dneh po sprejemu uradnega obvestila, da je blago dospelo na prodajni kraj. Za posle, pri katerih je pogojeno plačilo ob prejemanju blaga, preide lastninska pravica do prevzetega blaga po izvršenem plačilu. § 6. Prodajalec ni po izvršeni oddaji (predaji) nikakor odgovoren za notranje hibe, ki bi se pokazale med obdelovanjem; prav tako ni dolžan, poskrbeti za nadomestek. § 7. Ce kupec s plačilom kupne cene zaostane ali ga zavlačuje, a se je predaja blaga že izvršila, preostane prodajalcu le tožba za plačilo kupnine in zamudne obresti. Ce je kupec s pogojenim plačilom kupne cene v zamudi, a ni bilo blago še oddano, ima prodajalec pravico : a) aH stornirati pogodbo, kakor ne bi bila sklenjena; b) ali se držati pogodbe, in zahtevati poravnavo škode zaradi zapoznele izpolnitve; c) ali pa namesto izpolnitve pogodbe prodati blago na račun kupčev in obdržati kupnino v znesku svoje zahteve po odškodnini; v danem primeru zahteva še nadaljnjo odškodnino. Ta samopomočna prodaja pa se sme ukreniti šele po preteku izpolnitvenega roka in po dodatnem roku. omenjenem v § 9. § 8. Ce je prodajalec s predajo blaga v zamudi ali jo zavlačuje, ima kupec vedno pravico: a) ali zahtevati izpolnitev pogodbe in odškodnino zaradi tega, ker je nastopila v izpolnitvi zamuda; b) ali pa namesto izpolnitve zahtevati odškodnino ali kupiti na svoj račun in nevarnost blago drugje ter zahtevati od zamudnega prodajalca diferenco med dogovorjeno ceno in kupno ceno »pokritega nakupa«. Po kritni nakup se sme skleniti šele po preteku izpolnitvenega roka in do datnega roka, navedenega v naslednjem paragrafu. § 9. Ona stranka, ki zahteva po §§ 7. in 8. a) izpolnitev pogodbe, mora obvestiti drugega pogodnika v 10 dneh po mesecu zapadlosti, ker se smatra sicer kupčija po tem roku za razveljavljeno. Ona stranka, ki hoče uveljaviti svojo pravico po §§ 7. a), c) in 8. b). mora obvestiti o tem drugega pogodnika raikasneie v 30 dneh po mesecu zapadlosti ter obenem in v vsakem primeru dovoliti primeren dodatni rok za izpolnitev pogodbe. V vseh teh navedenih primerih se mora izvršiti obvestilo drugemu pogodniku s priporočenim pismom, naslovljenim na pogodnika, ali s pri zivom (protestom) pri sodišču. Pismeno obvestilo postane pravomoćno z dnem prejema, priziv pa takoj, ko je bil vložen. Ce se pogodba ukine, se mora brez zavlačevanja (odloga) povrniti prejeti zadavek (kapara) ali izvršeno plačilo z 10%nimi obrestmi. 21 |
| ŠUMARSKI LIST 1/1927 str. 24 <-- 24 --> PDF |
_ Ukinitev pogodbe, če je ta izpolnjiva v razni h dobah, pa ne more vplivati ne na prej ustrezne izpolnjene in ne na še nezapadle obveznosti. Kakovosti. Prva . la je les, katerega struktura je pravilno zrasla in ravna; biti mora brez grč; dopuščene so samo posamezne male bele grče. Les mora biti bel, brez razpok; razpoke na koncih, povzročene zaradi sušenja, ne smejo imeti preko 5 cm. Za vzporeden in na živ rob rezan les, ni dopustna nobena oblica. Izdelava mora biti popolna in pogojene debeline polne. D r u g a. Ha je les, ki zaradi lahke napake v izdelavi ne spada več v prvo vrsto; nadalje les, katerega struktura ne dopušča struženja, potem les z zdravimi in neizpadajočimi grčami, katerih premer ne preseza 5 cm. Prečna grča je dopustna na vsak meter samo ena. Napoke so dopustne na obeh koncih; vendar posamezne ne smejo presezati 10 cm. Zdrav, lahkordee les je dovoljen. Za blago, rezano na živ rob in vzporedno, pa velja isto, kar pri I. vrsti. Trpi se lahko obličasti rob. Tretja. lila je ves les, ki ne spada zaradi napak v izdelavi ali v kakovosti v Ha vrsto, zdrav, rdeč, črno lisast, rjav les, les z izpadajočimi, prečnimi, stranskimi črnimi grčami, slabo žagan in slabo obrobljen les. Dopuščene so razpoke in napoke na vsakem koncu do širine deske. Tombante . Za »padajoče od žage« se razumeva ves rezan les, kakršen prihaja iz žage, razen gnilega in razbitega. Monte. »Monte« je množina že obdelanega lesa L, II. in L, II. in III. vrste brez percentualne določitve gotove vrste. V Beogradu, dne 22. januarja 1925. Minister za trgovino in industrijo: dr. Šurmin s. r. Na podstavi člena 1. zakona o javnih borzah in člena 11. uredbe o ustroju Ministrstva za trgovino in industrijo odobrujem in potrjujem nastopne SPLOŠNE UZANCE ljubljanske borze za blago in vrednote za trgovanje z lesom. HRAST (DOB). Hrastovino imenujemo proizvod iz vseh vrst hrasta, razen cera, ki se rabi le za drva in oglje. Okrogli les. Pilot i so okrogla debla v naravnem stanju, če ni pogojeno drugače od 2 m dolžine in od 15 cm srednjega premera navzgor. Kakovost . Kot slabo, škartno blago se izločajo kosi, ki so gnili v strženu, trohljivi in črvivi, nadalje taki, katerih središči končnih odsečnih ploskev se ne dasta zvezati s premo črto v obsegu predpisane mere. Mera . Meri se vzdolž od 10 do 10 cm. Dejanski premer ali obseg se jemlje na sredi dolžine od cm do cm, odštevši lub, in sicer po običajnih razpredelnicah, veljavnih za valjasta telesa. Cen a se ugotavlja za kubični meter. 22 |
| ŠUMARSKI LIST 1/1927 str. 25 <-- 25 --> PDF |
Debla in hlodi. Debla in hlode imenujemo okrogel les v naravnem stanju, če ni izrecno pogojeno drugače, od 2 m dolžine in 25 cm premera navzgor. Glede manjše dolžine ali debeline je treba posebnega dogovora, prav tako tudi glede dolžine, ki bi presezala vagonško dolžino v izmeri 6.30 m. Kakovost . Prvovrstno blago imenujemo popolnoma zdrave kose brez grč, dobro in lepo zrasle v valjasti obliki z ravnimi vlakni. Toleriraju se male enostranske krivine ne čez 5 cm višine v loku na 1 m dolžine, na vsem kosu krivina največ do 15 cm višine loka. Vsi hrastovi hlodi, ki ne spadajo zaradi zgoraj imenovanih hib v prvo vrsto, pa so drugače zdravi in prikladni za nadaljnjo izdelavo ali obdelavo, spadajo v drugo vrsto. Mera. Meri se vzdolž od 10 do 10 cm, za premer od cm do cm polno: pri tem je treba rabiti merske klešče, ki se postavijo na sredo dolžine, in lub se odstrani do beljave. Ce je na tem mestu grča, se vzame premer tik za grčo proti vrhu. C e n a se določa za kubični meter. Obtesana, obeljena hrastovina. Semkaj spada: a) ladijski stavbni les, b) stavbni les za različne svrhe. L a d i j ´S k i e t ia v b n i 1 e s se deli zopet na navadni ravni in ukrivljeni les. 1. Navadni ravni in ukrivljeni kosi so obtesan les od 22 do 22 cm in od 40 do 40 cm širine in od 4 do 10 m dolžine in čez. Ti kosi morajo biti, razen pri posebnih naročilih, merkantilno obtesani. Obličasti robovi so dopustni do ene desetine širine na vsakem robu kosa. 2. Krivulje so iste kakor prejšnji, obtesani hlodi od 14 cm debeline navzgor in od 1.50 m dolžine navzgor. Pri teh se obličasti rob trpi. Stavbni les (Werkholz) za različne svrhe. Tu morajo biti vedno ostri robovi in popolnoma ravni od 2.30 m dolžine navzgor in debeline 25/25 cm in več, razen pri pravih tramih, gredicah, ki se proizvajajo v debelini od 16 do 25 cm. Kakovost . Kot škartni se izločajo kosi, ki imajo gnilobo, gnile grče, trohljivost, teletivost in črva (velikega ali malega) ; izključen je vegasti les, močne razpoke in omelje. Ladijski stavbni les pa izključuje zlasti grčno gnilobo, odmrle ali gnile grče. Vendar so kosi, ki so do dveh tretjin brez teh hib in morajo služiti v določeno svrho, sprejemljivi proti ustreznemu popustu. Dopustne hibe so: razpoke spričo osušenosti lesa, če ne presegajo pol metra dolžine, malo rdečeliisasti, beljava s posameznimi malimi grčami, če ne sezajo globlje nego v eno šestinsko debelino, kakor tudi posamezni rovi velikega črva. Mera . Kosi pod a) in b) se merijo tako, da se ugotovi dolžina in potem na sredi debelina, pri čemer je treba odšteti eno desetino širine za vsak obličasti rob. Ce gre za les na živ rob. je obličast rob nedopusten. 28 |
| ŠUMARSKI LIST 1/1927 str. 26 <-- 26 --> PDF |
Pri kosih, oibtesanih y eni ali več stopnjah, se mora meriti, kakor bi bilo več kosov. Cen a se določa za kubični meter. Hrastov rezani les. Razločujemo : a) fini hrastov rezani les, b) navadni hrastov merkantihio rezani les. S rp 1 o š n i p o g o j . Hrastov rezani les mora biti rezan v debelini toliko čez mero, da ima v suhem stanju zahtevano debelino. a) Fini hrastov rezani les. Fini rezani les se izdeluje vedno iz najboljšega hrasta nevegastih debel in hlodov. Reže se vedno na stroj. Razločujemo : 1. Neo br obijene deske in plohe (boules) iz izbranega, zdravega, nevegastega, negrčastega lesa določene dolžine in debeline, kakor je pogojeno. Navadne debeline so: 27, 34, 41, 54, 60 in 70 mm, malokdaj 80 mm. Vsi kosi, narezani iz enega debla, morajo biti zaznamenovani z isto številko, da se lahko z lože v obliki prvotnega debla. Kakovost . Brezpogojno se lahko odklanjajo: crvivi, rdecelisasti, in črnolisasti kosi, grčasti aH kosi z drugimi hibami, vidnimi že na površju hloda. Mera . Dolžina se jemlje od 10 do 10 cm, predpisana debelina na mm, širina pa na najožjem mestu vsakega kosa med beljavo in beljavo. 2. Fini hrastov, takozvani pariški rezani les. To so deščice, deske in plohi, ki se režejo iz najboljše hrastovine na stroj v vsaki smeri popolnoma vzporedno in brez srca. Beljava je izključena. Dolžina se giblje, kakoršen je pač dogovor, med 1.75 do 4 m in čez. Isto velja o širini, ki se začenja navadno pri 20 cm in gre do 40 cm in čez. Običajna debelina je 10, 15. 20, 27. 34, 41, 54, 60, 70, 80, m 100 mm, malokdaj več. Mer a. Dolžina se meri od 10 do 10 cm. Kako v o s t. Proizvajata se navadno dve vrsti. Za prvo vrsto je smatrati blago, Id je na vseh straneh brez nedo statka, brez srca in beljave. Pod drugo vrsto spadajo kosi z manjšimi hibami, ki pa ne smejo biti vzdržema, z zdravimi grčami, ki nimajo več nego 3 cm premera, z lahkimi razzeblinami in malimi napokami, z rahlimi sledovi srca, s posameznimi malimi rdečimi in črnimi lisami, z beljavo ne širšo od 2 cm na eni strani. S. B o i s sur quart! e r. To so deščice, deske in plohi iz najboljših hrastovih debel velikega premera, rezani iz četrtink na srce. Običajne mere in zahteve glede kakovosti prvovrstnega in drugovrstnega blaga so iste kakor pri pariškem blagu. Isto velja o meri. Med bots sur quartier spadajo tudi opazne deščice (Wainscot-logs —Wagenschusspfosten). To so iz najbolj izbranih debel na srce rezani 24 |
| ŠUMARSKI LIST 1/1927 str. 27 <-- 27 --> PDF |
kosi s tremi pravokotnimi stranmi in s četrto okroglo stranjo, še ne obdelano, ki hrani še beljavo in notranji del luba. Dolžina 4 do 7 m, višina, M se meri po sredi čelne strani z vštetkom beljave 30 cm in več, tako, da sme biti n. pr. 32 cm visok kos kvečjemu 40 cm širok. Kakovost . Zahteva se posebno zdrav, brezhiben les. Trpi se pri posameznih kosih ena grča, ´kvečjemu se trpita dve. Mera. Dolžina se meri na meter ali na angleški čevelj, in sicer od 25 do 25 cm ali od 6 do 6 angleških col. Ker je širina vzporedna, se lahko meri na kateremkoli mestu, in sicer v polnih cm ali colah. Višino je meriti z merskimi kleščami na sredi dolžine in na četrt širine od vsake strani, vštevši beljavo, toda brez luba. b) Navadni ali merkantilni hrastov rezani les. Ta les se reže na stroj ali na roko iz debel in hlodov, ki se ne dado zaradi kakovosti porabiti za izdelavo fino rezanega lesa. Časih se reže tudi iz obtesanlh hlodov. Z izjemo tega primera, o katerem pa je treba kupca obvestiti in kjer mora gotovo število kosov ohraniti s sekiro obtesano plat, morajo biti vse plati žagane. Običajne dimenzije so: od 2.20 m dolžine navzgor, 25 do 40 cm širine, 54 mm = 2 pariškima colama, 80 mm = 3 colani, ali druga debelina, ki se določi. Eez mora biti v debelini in širini vzporeden; vendar se trpe pri kosih, žaganih na roko, tudi netočnosti, in sicer pri debelimi 3 mm, pri širini pa do 15 mm na meter dolžine. Kakovost . Izključeni so kosi, ki so črvivi ali nagniti na različnih mestih ali taki, ki imajo več nego en črviv rov vzdržema, nadalje kosi z razpokami, ki onemogočujejo uporabo, kosi, ki so telivi, kakor tudi oni z več nego dvema zdravima grčama, čez 5 cm debelimi ali gnilimi grčami na tekoči meter in močno naklani kosi. Trpe se manjše hibe, lahkordeče lise, razpoke, ki niso daljše nego širina kosa, kosi z vraslim lubom a); brez njega, z beljavo, ki ne preseza 2 cm in se ne širi već nego 50 cm polovične dolžine; sicer se bel java pri širini odračunava. Mera . Dolžino merimo od 10 do 10 cm, širino v polnih cm, debeli no v mm, vendar vedno vpoštevaje staro eolsko mero tako, da spadajo kosi, ki so tanjši od predpisane debeline 54, 60, 70, 80, 100, 110, 120 mm. v kategorijo manjše debeline. Med navadne ali merkantilne plohe štejemo one, ki se rabijo za izde lovanje bačev, čebrov in velikih sodov. To so kosi, rezani na stroj ali tudi na roko, katerih ozke strani smejo biti obtesane. Običajne dimen zije so: 1.33 41 2.33 54 3.33 80 1.50 41 2.50 60 3.66 80 1.82 in 1.85 54 2.66 70 4.— 80 2.— in 2.17 54 3.— 70 Najmanjša širina znaša po odbitku slučajne beljave 14 cm; največja širina ne sme presezati 30 cm. Kakov o s t. Blago mora biti — škartno je izključeno — ostrih robov in zdravo; trpi se pa lahko beljava na obeh robovih. Beljava se mora tolerirati 1 cm na vsaki strani, vendar se ne sine vleči čez vso debelino. 25 |
| ŠUMARSKI LIST 1/1927 str. 28 <-- 28 --> PDF |
Dopustne so tudi zdrave zarasle grče, ki nimajo v premeru nad 3 cm, nadalje male, ravne razpokline in napoke, navpično sezajoce proti koncu, eden ali dva rova velikega črva, če se ne vleče čez eno tretjino debeline kosa. Če ni določen maksimalni odstotek za kose s srcem, je kupec zavezan, vzeti take do ene tretjine partije. V tem primeru mera biti srce popolnoma zdravo in zaprto. Škartni so teletivi kosi, kosi z močnimi, gnilimi, grčami, z razzeblinami, z rovi velikega črva, če gredo vzdržema in prodirajo čez navedeno mero, črvivi, trhljivi in od vlage nagniti kosi. Dopustne so grče na robovih, če so zdrave in zaprte. Neobdelani hrastovi frizi. Ti so dolgi od 20 cm do 4 m, vedno rezani s strojem; če ni dogovorjeno drugače, se merijo od 5 do 5 cm v dolžini. Pri frizih, pri katerih se dogovori dolžina 1 m in več, mora znašati povprečna dolžina najmanj 2 m. Debelina znaša med 0.027 m in 0.029 m in se računi na 0.027. Širina je, če ni posebne pogodbe, 6, 8, 9, 10, 11 ali 12 cm popolno, pri čemer se deli cm ne vpoštevajo. Kakovost . Prvovrstno blago imenujemo zdrave, na živ rob žagane, ravno rezane in vsaj na eni strani brezhibne frize. Za drugovrstno blago smatramo kose s hibami na obeh straneh; vendar ne smejo biti te hibe take, da bi bil kos zaradi njih neporaben. — Gnil les, gnile grče, močne razpoke, rovi velikega črva in podobna črvivost — vse to je v obeh vrstah izključeno. Enostranska beljava na robovih je dopustna. Mera: na najkrajšem, najožjem in najtanjšem mestu. Cena : za kubični ali kvadratni meter. Hrastove doge. Ko se sklepa nakup hrastovih dog, je, — če ni posebnih dogovorov — cer izključen. Za hrastove doge je smatrati vedno klane in nežagane doge. Ime »meree vergine« služi izključno za označitev neobdelanega produkta, kakršen prihaja iz gozda, samo po dimenzijah asortiran, glede kvalitete pa še nedoločen. Stvar posebnega dogovora je, ali naj se vštejejo v »meree vergine« tudi najslabši kosi, ali pa naj se odbijejo. To so tako zvani ognjeni škartoni. Merjenj e se vrši na stari pariški čevelj, ki še vedno prevladuje v rabi na tržiščih (ancien pied du roi), t. j . 0.3248 m in na njegove dele, izražene v dvanajstinah, namreč cola in črta. Meri pa se lahko na metrsko mero. Doge se merijo na najskrajnejši, najožji in najtanjši strani. a) Dolžina . Običajne dolgostne vrste pod označbo 54, 48, 42, 36, 30, 24 in 18 ool, doge 36 col in čez se imenujejo dolge doge, od 30 col navzdol pa kratke. Izdelujejo se tudi doge samo od 14 do 17 col, ki so najnižja rnera dolžine in katerih cena se določa posebe: od 54 ool 52 ool 1.40 m do 60 col 1.62 m od 48 col 46 ool 1.25 m do 52 ool 1.41 m od 42 col 40 ool 1.08 m do 46 ool 1.25 m 26 |
| ŠUMARSKI LIST 1/1927 str. 29 <-- 29 --> PDF |
od 36 col 34 col 0.92 m do 40 col 1.08 m od 30 col 28 col 0.76 m do 34 col 0.92 m od 24 col 22 ool 0.60 m do 28 col 0.46 m od 18 ool 18 col 0.49 m do 22 col 0.60 m to) Širina: Od 4 do 6 tako polnih 4 colov — 0.108 m do 6 col — 0.162 m, kot 3 do 4 tako od 3 col — 0.081 do 4 colov — 0.108 m. Načeloma morajo biti hrastove doge brez beljave, ki se pri meri nikakor ne vpoéteva. c) Po debelini ali moči imenujemo doge: od 5 do 7 črt 5--7 črt == 0.011 m do 0.016 m od 7 do 9 črt 7--9 črt == 0.016 m do 0.020 m od 9 do 11 črt 9--11 črt == 0.020 m do 0.025 m od 1 čevlja 11--14 Črt := 0.025 m do 0.032 m od 1% čevlja 14--17 črt == 0.032 m do 0.038 m od V/2 čevlja 17--22 črt == 0.038 m do 0.050 m Kvaliteta . Označbo »monte doge« (Montedauben, doghe in monte) imajo dobre doge, t. j . take brez onih velikih hib, ki spadajo v slabše kategorije, namreč škarton. Tako zaznamenujemo doge z dvema ali več vzdolžnimi krivuljami, močno vegaste ali take, ki ,so krive in vegaste obenem, sabljaste doge, nadalje doge, ki imajo več nego .pet rovov malega crva ali več nego en rov velikega črva, kakor tudi one z rdečimi ali črnimi lisami, z razzeblinami, grčami, napokami, če se javljajo ti nedostatki skozi debelino od ene plati do druge ali če so vidni na obeh straneh. Škarton, mišljen pod ognjenim škartonom, so doge z nastopnimi hibami: šest ali več rovov malega črva, dva ali več rovov velikega črva, ki gredo skozi debelino doge, rdeče ali črne lise, ki se vlečejo skozi debelino doge in se raztezajo čez več nego polovično površino kosa; trhljive in gnile doge in take, ki so od enega do drugega konca klane proti stremenom, t. j . navpično s stremenovim strženom, namesto, kakor je običajno, vzporedno s temi. Če ni bilo posebnega dogovora, sme kupec odkloniti take doge, ki se jim pozna, da so bile po obdelavi v gozdu še popravljene, nadalje naplavljene, kakor tudi one, ki so bile obdelane s sekiro, ne pa z nožem. Doge, ki so ležale dalje časa na skladišču in jih je načel splintni črv. se prevzemajo v oni širini, kakršno bi imeli, če bi se načeti del odstranil. Izračunavanje cen za doge. Monte blago in škarton. Celotne partije, ogledane na licu mesta, se sklepajo navadno na podstavi cene 1000 kosov 26—1 4—6 monte blaga, in sicer 26 ool dolžine, 1 colo debeline, 4 do 6 col širine in po kvaliteti monte doge. Pri škartonu se odbija tretjina vrednosti. Vse druge dimenzije se izračunavajo proporcionalno po dolžini in debelim, in sicer se smatra glede dolžine: 54 col doga za poldrugo dogo, 48 ool doga za eno in enotretjinsko dogo. 42 col doga za eno in enošestinsko dogo. 27 |
| ŠUMARSKI LIST 1/1927 str. 30 <-- 30 --> PDF |
36 ool doga za celo dogo, 30 ool doga za petšestinsko dogo, 24 col doga za dvotretjinsko dogo, 18 ool doga za polovično dogo; glede širine: za moto velja širina od 4 do 6 col. Doge od 3 do 4 col se izračunavajo kot dvotretjinske doge. Glede debeline in jakosti se izračunava: doga od 5 do 7 črt kot polovična doga, doga od 7 do 9 črt kot dvotretjinska doga, doga od 9 do 11 črt kot petšesrinska doga, doga od 1 cole fcot cela doga, doga od 1% cole kot eno in enočetrtinska doga, doga od l1/« cole kot poldruga doga. Doge od 2 do 3 col širine se označujejo navadno glede kvalitete kot »vergini«, t. j . monte in škarton skupaj, vendar z izključitvijo tako zvanega ognjenega škartona. Tudi označba glede debeline se poenostavlja tako, da štejejo doge od 5 do 9 črt debeline za doge polovičarke, od 9 do 14 črt debeline za cele doge, več nego 14 črt debeline za 1 in enočetrtinske doge. Cena se določa za tisoč kosov 36, 9—14, 2—3 kot enoto, glede drugih dolžin in debelin sorazmerno. Za tako zvani ognjeni škarton velja ista kvalifikacija kakor za vergine; le širinska enota je med 3—6 coli. Cena se določa za tisoč kosov 36, 9—14, 3—6 kot enoto; ostale dolžine in debeline se izračunavajo sorazmerno. če gre za posamezne vrste dog, se ugotavlja cena za vsakih tisoč ali 100 dog vsake vrste posebe. če pridejo ne po prostovoljni pomoti, ko se škartira ena ali druga partija, doge škarton med monte blago, ali če so splošno med monte blagom ali škartonom doge z neustrezno mero, mora kupec take po kvaliteti in meri najznainejše doge sprejeti, ako ne preseza diferenca v kvaliteti in meri skupaj 5%. Pri večjih razlikah isme zahtevati kupec, če se ni sporazumel s prodajalcem glede primernega popusta v ceni, da se blago preškartira. če se garantira pri taki dobavi povprečna širina, je to umeti tako, da mora vsaka dimenzijska vrsta zase doseči to širino in da ne more zadostne dolžine ene vrste nadomestiti preostanek širine druge vrste. Garantirana širina mora biti efektivno dosežena. Izključena je pri tem vsaka izravnava v denarju; prodajalec je brezpogojno zavezan, dobaviti pogojeno povprečno širino. Če ni posebnega dogovora, se ugotovi povprečna širina z merjenjem v sredini dog ob zadostnem številu poizkusnih primerov, pri čemer se izbere za vsako dogo enako število skladov ali tako zvanih krad (chebe). Če se označi pogojena kvantiteta (količina) pri sklepanju s »circa«, je razumeti pri tem i-zpregled 5% več ali manj v prid prodajalcu. Če ni posebnih dogovorov, je razumeti plačilo per cassa brez skonta pri prevzemu. 28 |
| ŠUMARSKI LIST 1/1927 str. 31 <-- 31 --> PDF |
Les za kurivo. Za mehka drva velja večinoma to, kar je navedeno pod bukovimi drvmi. Okroglice aH oglajke, splošno imenovane »tondelli«. se gibljejo v dolžini od 40 cm navzgor, v debelini od 5 cm navzgor. Ta les s© prodaja navadno na prostorne metre ali pa tudi na težo. SMREKA IN JELKA. I. Obdelan les. Ttrami in bord o nali. Prodajajo in kupujejo se merkantilni trami in tremi na živ rob. V obeh primerih umejemo ravne in obtesane kose. Kakovost . Blago mora biti zdravo. Kot škart se izločajo gnili, nagniti in črvivi kosi, kosi z grčami, ki znatno zmanjšujejo odpornost kosa, nadalje krivi, telivi, vprecno počeni kosi in rovi, poškodovani ob prevozu ali spravilu. Merkantilni trami. Prodajata in kupujeta se dve vrsti. 1. Merkantilni trami: Obtesava . Trami morajo biti na štirih straneh pravilno obtesani. Dovoljeni so lahki obličasti robovi do srede svoje dolžine, kjer morajo izkazati z vštetkom obličastega roba zahtevano debelino. Od srede do zgornjega konca je dovoljena tudi površna obtesava in se ne zahteva, da bi imel zgornji konec ono debelino, ki jo ima tram na sredi. Izključeni so kosi, ki proti koncu preveč pojemajo. Običajne debeline so: 4/5 col 11/13 cm 6/8 ool 16/21 cm 5/6 col 13/16 cm 7/9 col 18/24 cm 5/7 col 13/19 cm 8/10 col 21/27 cm 6/7 col 16/19 cm 9/11 col 24/29 cm Najmanjša dolžina znaša 4 metre. Dolžina tramov se meri na meter kakor tudi na dunajski čevelj. Vpoštevajo se le celi metri. Cen a se ugotavlja za kubični čevelj ali kubični meter. Tekoči meler se zaračunava za tri tekoče dunajske čevlje. Preostanki pod 1 m v dolžini se pri računu ne vpoštevajo. Pri merjenju na dunajski čevelj kakor tudi na meter se obličasti robovi vračunavajo polno. 2. Merkantilni trami, glava — glava. Obtesava . Glede obtesave veljajo ista določila kakor pri merkantilnih tramih pod 1. z edino razliko, da morajo imeti ti trami pogojeno debelino na obeh koncih. Debelina in dolžina. Običajne debeline so iste kakor pri merkantilnih tramih; kupec ni brez posebnega dogovora primoran, sprejeti druge mere. Merjenje . Merjenje se vrši kakor pri merkantilnih tramih. 20 |
| ŠUMARSKI LIST 1/1927 str. 32 <-- 32 --> PDF |
T . a m i e i (f i 1 e r j i). O b t e s a v a. Navadno so obtesani površne je nego merkantilni trami; dovoljeni so tudi bolj pojemajoči, korenasti kosi. O b i č a j n a d e b e 1 i n a, ki se meri na sredi dolžine, je: 3/3 col 8/8 cm 3/4 ool 8/11 cm 4/4 col 11/11 cm Najobičajnejše dolžine so 4, 5 in 6 m. Mer a in določila kakor za merkantilne trame. M e r k a n t i 1 n i b o r d o n a 1 i. Debelin a se giblje (varira) med najmanj 10/10 col do 16/18 col pariške mere ali v metrski meri med 27/27 cm do 43/49 cm. Dolžin a znaša 24 do 30 pariških čevljev ali 8 do 13 metrov. Tolerira se do 15%, 6—7 m. O b t e s a v a. Bordonali se tešejo navadno v kvadratni obliki in morajo biti na vseh štirih straneh in na vsej dolžini obtesani; dopustni so slabi obličasti robovi do dveh tretjin dolžine in proti vrhu maksimum, ki ne sme hiti na obeh robovih ene strani skupaj večji nego četrtina debeline in širine dotičnega kosa. Merjenje, če se sklepajo kupčije na kubični čevelj, se merijo bordonali od čevlja do čevlja, pri kupčijah na kubični meter pa od 10 do 10 cm; preofstanki pod 10 cm se ne računajo. Debelina se meri na sredi kosa, kakor je bilo pač dogovorjeno, od cole do cole ali od centimetra do centimetra. Cen a se določa za pariški kubični čevelj ali pa za kubični meter. T ram i in bordonali na živ rob. Obdelava . Kosi morajo biti tesani ali rezani tako, Ida imajo le popolnoma žive in pravokotne robove, brez kateregakoli obličastega roba. Dovoljene so le male poškodbe pri spravilu ali prevozu. Merjenj e ee vrši po naročenih metrskih merah. Smrekove in jelkove žagani ce. Kot smrekove in jelkove žaganice se označujejo nastopne vrste: Polovičarske, deske, plohi. Kvaliteta . Razločujeta se dva različna tipa, namreč tip »Carintia « in tip »Styria«, konično ali paralelno izdelana. Oba tipa se prodajata v trgovini v treh vrstah: prva, druga, tretja vrsta. Prodajata se pa oba tipa v prvi in drugi in posebe v tretji vrsti, prva, druga in tretja skupaj (monte) ali pa v originalni produkcijski vrsti; gnil, razbit in črviv les je izključen. Prodaja po različnih tipih in vrstah je stvar posebnega dogovora. 1. Tip »Carin t, i a«. Tako se označuje smrekov les z največ 10% primesjo jelovega lesa, vobče fino vlaknati beli les. 2. Ti p »S t y r i a«. Tako se označujeta jelovina in smrekovina z debelimi vlakni. 30 |
| ŠUMARSKI LIST 1/1927 str. 33 <-- 33 --> PDF |
Za prvo vrsto se zahteva popolnoma zdravo in dobro rezano blago; trpe se lahke napote v koncih, posamezne rdečkaste pege, od vlage izvirajoče neznatne črne maroge in manjše grče. V drugo vrsto spadajo kosi, ki imajo hibe, dopustne v prvi vrsti, izraziteje, kakor tudi kosi z vprečnimi grčami in rahlimi napokami. V tretji vrsti se tolerirajo vse zgoraj navedene hibe, ki so že močneje izražene, kakor tudi slabo žagane in obrobljene deske. S k a r t. Tako se označuje močno počena, nalomljena, očmela, mišićava, trhljena in nagnita žaganica. Merjenj e izvršuje prodajalec, če ni drugega dogovora. Dimenzije: Dolži n a. Za vse zgoraj označene vrste znaša dolžina 4 m, sme pa biti tudi za 5 do 10 cm večja. Debelina: 10, 13, 15, 20, 25, 30, 35, 40, 45, 50, 60 mm. Reducirane mere se izdelujejo le po dogovoru, in sicer po 9, 12, 14, 18, 24. 29, 33, 38, 43, 48, 58 mm. Tako kupec kakor tudi prodajalec morata priznati nastopne tolerance: 2 mm pri plohih (40 do 60 mm), 1 mm pri deskah (18 do 38 mm), V2 mm pri skuretah (9 do 15 mm) na več ali manj. Vendar pa ne sme presezati količina toleriranih kosov 25% celotnega kvantuma. Širina . Po širini razločujemo dve kategoriji: konično1 in paralelno. Obe pa: 1. pod mero, 2. nad mero; 1. žaganice pod mero do vštetih 15 cm, 2. žaganice nad mero od 16 cm navzgor. Meri se lokalno na polni cm, pri eksportu pol cm za celega. Merjenje se vrši na sredi dolžine deske, in sicer z mero, razdeljeno na cm in pol cm, ki se postavi v pravokotni smeri na stranico deske. Oba konca deske morata bit ravno odčeljena. Cena , Cena žaganicam se računi po kubičnem metru. Vselej je pogojena srednja širina (media) obvezna. Vedno pa se tolerira prekoračitev pogojene medie navzgor, a navzdol le do polovice cm. »Madriers«. To so na popoln živ rob paralelno rezani plohi z ravno odrezanimi glavami v kakovosti, kakor prihajajo od žage, z izključitvijo gnilega, razbitega, mušičavega in rdečelisastega. Paralelno na živ rob žagani. Dimenzije: debelina: 70 do 100 mm, širina: po dogovoru, dolžina : 4 do 8 m v polnih, polovičnih ali tretjinskih metrih. Pri naročilu se morajo mere vedno točno določiti. Ce ni posebnega dogovora, se smatra za madriere zgornje kakovosti 75X225X4 s 15%, 4.33 do 6 m dolgimi kosi v polovičnih ali tretjinskih metrih. »Bastings«. Kakovost kakor pri madrierih. Dimenzije: debelina: 65 mm, širina: od 150 mm navzgor, d o lž i n a 4 do 8 m v polovičnih ali tretjinskih metrih. »Chevrons«. To so remeljni 6—8, 8—8, 8—10 cm v dolžinah do 8 m; kvaliteta enaka kvaliteti madrierov. Tako pri madrieri, kakor tudi pri bastingih se tolerirajo razpoke, ki niso daljše od širine kosov; izključeno je izpadajoče srce. 31 |
| ŠUMARSKI LIST 1/1927 str. 34 <-- 34 --> PDF |
R e m e 1 j n i. Remeljni so kvadratno rezani kosi. V prometu sta dva tipa kakor pri žaganicah. Prva vrsta mora biti dobro žagana in popolnoma zdrava. Trpe ee žive grče in v omejenem številu tudi male črne grče, posamezne rahle rdečkaste pege, posamezne črne maroge, provzročene po vlagi. V drugo vrsto spadajo kosi z onimi hibami, ki se trpe v prvi vrsti, če so močneje razvite, nadalje kosi s posameznimi manjšimi obličastimi robovi, kosi z vprečnimi poceznimi grčami in z napokami, ki sta jih provzročila zrak in solnce. V tretjo vrsto spadajo kosi z vsemi zgoraj označenimi hibami, če se pojavljajo še izdatneje, poleg tega kosi s črvivostjo in nastavki omelja z izpadajočimi grčami, nadalje zveženi in napočeni kosi in taki pod mero. S k a r t so kosi pod mero ali z robovi, obličastimi preko polovice dolžine, nalomi jeni, zveženi, napočeni, nagniti kosi, nadalje taki z vprečnimi grčami, popolnoma, očrneli ali s kakršnimikoli velikimi drugimi hibami. Pri vseh vrstah se zahtevajo ravno odrezane glave. Merjenje. Dolžina znaša 4 m, lahko pa je za 5 do 10 cm večja. Računi se 4 m. Debelina je ta-le: remeljni 120/120 mm, remeljni 100/100 mm, remeljni 90/90 mm. remeljni 80/100 mm, remeljni 80/80 mm, remeljni 70/70 mm, remeljni 60/60 mm, remeljni 50/80 mm, remeljni 50/50 mm, Pri prvih štirih debelinah je dovoljena diferenca IV2 mm pod mero brez pravice do odškodnine, pri drugih pa 1 mm. Te debeline prihajajo v promet tudi kot remeljni-polovičarji, ki morajo imeti isto dolžino kakor celi kosi in njih polovično debelino. Po posebnem dogovoru se sklepajo kupčije z remeljni tudi po reduciranih merah, ki znašajo pri celih remeljnib 2 mm, pri polovičarjih na debelino 1 mm in na širino 2 mm. Običajno se sklepajo kupčije z remeljni v enotni vrsti (L, II. in III. skupina) ; izključeni pa so gnili, razbiti, črvivi kosi in kosi, ki nimajo določenih dimenzij. Letve in letvice (cor renti e ca nt ine lie). Letvice se žagajo v nastopnih dimenzijah: Dolžina: 4 m, sme pa biti tudi za 5 do 10 cm večja. Računi se 4 m. Debelina: za letvice (cantinelle) za letve (correnti) 13/25 mm 20/40 mm 25/45 mm 13/40 mm 20/50 mm 25/50 mm 13/50 mm 25/40 mm 30/50 mm 82 |
| ŠUMARSKI LIST 1/1927 str. 35 <-- 35 --> PDF |
Kvaliteta mora biti zdrava; vendar so dovoljeni v svežnjih tudi posamezni zlomljeni in naknadeni kosi, to pa le od 15 do 20% celotne količine. Letve se dobavljajo v svežnjih po 10 in po 20 kosov, letvice v svežnjih po 50 kosov. Cen a se določa za 100 kosov ali za kubični meter. II. Okrogli les. a) J a m b o r n i k i (antenne). Jamboraike (alberatura) za ladje imenujemo debla v sirovem stanju s skorjo ali brez skorje; njih spodnji del je v dolžini od 2.25 m do 2.50 v osmerokotni obliki obtesan. Dimenzij e se določajo po dolžini in debelini neposredno nad tesanjem, na sredi dolžine in na vrhu. Kvaliteta . Jamborniki morajo biti popolnoma zdravi, kot škart se izločajo oni iz sušic, nadalje kosi, ki kažejo gnilobo, natrohlino, nastavke omelja, gnile in medsebojne zrasle grče, v les zajeden lub kakor tudi krivi ali na transportu poškodovani kosi. Merjenje . Dolžina se meri na polne metre s trakovno mero. Premer se določa na sredi dolžine debla, če ni posebnega dogovora. b) Jadrniki (antinelle). Za te se ne zahteva nikaka obtesava. Mera. Dolžina se meri na polne metre. Eesnični premer se jemlje na sredi dolžine; za skorjo se odšteva 1 cm. Kakovost in cena: kakor pri jambornikih. c) Piloti. Piloti so debla v sirovem stanju z lubom ali brez njega. Kak o vo s t. Kakovost mora biti zdrava; kot škart se izločajo kosi iz sušic, z gnilobo, črvivi in krivi kosi. Mer a. Meri se vzdolž s trakovno mero, pri čemer se deli pod 10 cm ne vpoštevajo. Resnični premer se ugotavlja od cm do cm na sredi dolžine; za skorjo se odbija po dogovoru. Cena . Piloti se prodajajo po kosih ali na kubični meter. d) Brzojavni drogovi. Proizvajajo se iz mladikovine in omajeni; uporabljajo se ali v naravnem stanju ali pa impregnirani. Pri vrhu in pri tleh morajo biti ravno odžagani, če ni posebe dogovorjeno, da se vrh odteše. Dimenzije se gibljejo navzgor od 5 m dolžine in od 10 cm premera na vrhu. K a k o v o s t. Ce ni bilo (pogojeno drugače, gre samo za smrekove ali jelove drogove. Brzojavni drogovi morajo biti zdravi; kot škart 33 |
| ŠUMARSKI LIST 1/1927 str. 36 <-- 36 --> PDF |
se izločajo gnili in črvivi, razpočeni ali močno grčasti kakor tudi krivi kosi; ti poslednji pa le pri smreko vini in jelovini. Mer i se po dogovoru. — Cena . Cena se določa po kosih ali za kubični meter. e) Hlodi za žage. Hlode imenujemo okrogli les, merjen, brez lubja, v običajnih dolžinah 4 m; prodajajo in kupujejo se pa tudi v izrednih dolžinah od 4 do 12 m. Podmerna debelina znaša od 16 do 22, nadmerna od 23 višje. Kakovost . V prvi razred spadajo popolnoma zdravi, gladki, ravni, nezaviti hlodi. V drugi razred spadajo hladi z izrazitejšimi hibami, kakor grčami, malo zaviti, ki so sicer zdravi in sposobni za nadaljnjo izdelavo in obdelavo. V tretji razred spadajo nagniti, krivi, trdorjavi. močno zaviti, preležani, razzebljeni in sušice. Hlodi se prodajajo in kupujejo običajno monte I. in II. razred. Mera. Premer hlodov na sredi brez lubja v polnih centimetrih. Pri neokroglih, obličastih hlodih se jemljeta na sredi ožji in širši premer; polovica vsote obeh premerov velja za pravo mero. Macesen in borovec. Trama in b o r d o n a 1 i. Glede obtesave, debeline, dolžine in merjenja veljajo pravila, navedena pri smreki in jelki. Blago mora biti zdravo; kot škart se izločajo kosi iz sušic, kosi z gnilobo, natrohlino, črvivostjo, nadalje kosi z gnilimi grčami, potem močno telivi. močno zaviti in med transportom močno poškodovani kosi. Če niso bila pogojena ravna debla, se morajo sprejeti tudi debla z enostranskimi krivin ami. Žaganice. Glede dolžine, širine, debeline in mere veljajo pravila, navedena pri smreki in jelki. Kakovost: kakor pri smreki in jelki. Remeljni. Kakor pri smreki in jelki. Jamborniki, jadrniki. Kakor pri smreki in jelki. BUKEV. Merkantilni in trami na živ rob. Navadno se sklepajo kupčije s tramov jem od 25 cm debeline navzgor in 6 m dolžine in čez. Kakovos t mora biti zdrava; izključeni so prepereli ali pirasti kosi in kosi z razpokami, daljšimi nego 30 cm za vsak konec. Za vse 34 |
| ŠUMARSKI LIST 1/1927 str. 37 <-- 37 --> PDF |
druge veljajo ista določila kakor za smrekove, jelove, macesnove in borove trame. Mer a in obtesava kakor pri smreki in jelki. Cena : za kubični meter. Plohi. Bukovi plohi I. vrste se morejo dobavljati na živ rob obrobljeni ali neobrobljeni, parjeni ali neparjeni. Kosi z manj nego 80 mm debeline morajo biti brez srca in brez mrtvega jedra; kosi, debeli 80 mm in več, morajo imeti prerezano srce. Plohi II. vrste morajo imeti zdrave grče in zdravo jedro. Zaganice. Dolžina: od 2 m navzgor, postopoma po 10 cm; širina: od 12 cm navzgor. Kakovost . Bukove deske se dele po kakovosti na prvovrstno (prima) blago in merkantilno blago. Prima blago so popolnoma zdravi, parjeni ali neparjeni kosi brez vsakega obličastega roba z izpregledom posameznih malih zdravih grč in ene napoke na vsakem koncu, katere dolžina ne sme presezati polovične širine deske. Izključeno je rjavo jedro. Merkantilno blago mora biti popolnoma zdravo in dobro rezano. Trpe se ravne napoke, in sicer na obeh koncih; vendar ne smejo biti te napoke daljše, nego je deska sama široka. Dopustni so nadalje posamezni šibki obličasti robovi, posamezne lise in črnikaste pege, nastale spričo vlage, šibke napoke in zdrave grče. Skart . Kakor hitro se močneje pojavi raaa zgoraj navedenih na pak, tvori škart. Skart so tudi zaviti in prepereli kosi in taki z mrtvimi in gnilimi grčami. Testoni. To so paralelno rezane deske, dolge 2.25 m. Njih debelina v posušenem stanju znaša 20 mm, širina 10 do 29 cm; vendar morata biti v širini 26 do 29 cm najmanj 2/3 celokupnega blaga. V tem primeru veljajo 4/5, cene za 100 kosov e/7, 8, 9/10. Temelj za obračunavanje dolžine je 2.25 m. Razmerje širine je x/3 do vštetih 26 cm širine, 2/a od 26 do 29 cm, kar ustreza v colah */s kosov na 4, 5, 6, 7, 8 in 2/3 kosov 9. 10. Dopustna je diferenca 1 cm več ali manj, v debelini pa diferenoai 1 mm več ali manj. K ako vos t. Kakovost se deli na dobro m na škart. Dobra mora biti popolnoma zdrava. Trpe se kosi z napokami, ki ne presezajo širine kosa na enem koncu ali pa ne dosezajo te mere na obeh koncih. Nadalje korenasti kosi, ki pa morajo imeti na ožjem koncu predpisano mero, in kosi s posameznimi luknjami, katerih premer ne sme presezati 3 cm. Skar t so prepereli, očrneli, napokani in izrazito črvivi kosi, ki so lahko poknjičavi, vetrničasti in slabo obrobljeni. Kot škart se ne prevzemajo gnili, preveč očrneli in preveč prepereli kosi, taki z močnimi obličastimi robovi, nadalje zaviti, z luknjami, ki imajo več nego 10 cm premera, ali napokami, ki gredo čez polovico dolžine. Vse te hibe tvorijo tako zvani »škarton«. 35 |
| ŠUMARSKI LIST 1/1927 str. 38 <-- 38 --> PDF |
Lahka preperelost na koncih se tolerira na vsaki strani do 10 cm. Cena: za 100 kosov ali za kubični meter. Pri prodaji na kose je ena cena za 9/10, ena za 8, ena za 6/7 in ena za 4/5. Sortiranje. Test one sortiramo po glavah, tako da tvori 35 cm dolžine 1 glavo. Ce ima teston najmanj 4 zdrave glave, spada v I. razred, z najmanj 3 zdravimi glavami spada v II. razred, z najmanj 2 zdravima glavama v III. razred, z najmanj 1 zdravo glavo v IV. razred, pri čemer se računi običajna dolžina 2.25 m. Kazen te običajne dolžine so dopustne dolžine testonov 1.75, 1.40, 1.05 in 0.70 m kot podmerno blago, L, II. in III. razred tvori monte. IV. razred škart. Običajno trgujemo s testoni monte (L, II. in III. razred) in od 10 do 25 cm širine brez določenega širinskega in kakovostnega sorazmerja. Deščice (tavolete). V prometu so tri debeline, in sicer tako zvane: uso Genua ) ] 7—8 mm uso Croatia z a najmanjšo \ 4y2_.5 m m uso Messina debelino od , 3—41^ m m Te debeline se razumevajo za blago v popolnoma suhem stanju. Glede širine, kakovosti in sortiranja veljajo pravila za testone. Običajna dolžina je 2.25 m. Podmerno blago so »pacconi«, katerih podmerna dolžina znaša 0.75 in 1.50 m. Cen a za 100 kosov ali za kubični meter. Za obračunavanje je odločilna dolžina 2.25 m. Decimali. To so deščice od 12 do 14 mm debeline in od 2.25 do 2.30 m dolžine. Širina : kakor pri testonih. Kakovost . Za kakovost veljajo ista pravila kakor pri testonih. Za obračunavanje je odločilna dolžina 2.25 m. Cena . Za 100 kosov ali za kubični meter. Bukove letve in bukovi remeljni. Bukove letve morajo biti popolnoma zdrave, na živ rob obrobljene. Bukove letve in bukovi remeljni se prodajajo in kupujejo običajno v naslednjih dimenzijah: 20/20 mm 50/50 mm 27/27 mm 60/60 mm 33/33 mm 70/70 mm 38/38 mm 80/80 mm 40/40 mm 100/100 mm in več. 48/48 mm V dolžinah od 0.30 cm dalje, stopnjema od 10 do 10 cm, pri letvah 27/27 (za metlišča) pa 1 m in 1.10 m. 36 |
| ŠUMARSKI LIST 1/1927 str. 39 <-- 39 --> PDF |
Kakovost . Blago mora biti zdravo, na živ rob obrobljeno, vobce brez grč; pri metliščih pa so dopustne grelce in oblice, ki. ne ovirajo struženja. Običajno se vežejo letve v zvežnje po 20 in 25 kosov. Bukovi parketniki. Za bukove parketnike veljajo ista določila kakor za hrastove. Bukove subije. To so kosi, klani iz debla na srce in potem ob tesani s sekiro. Dele se na dve kategoriji, in sicer na prvovrstne in na merkantilne; po kakovosti pa se ločijo na dobro kakovost in na škart. a) Prvovrstni . Dobra kakovost mora biti popolnoma zdrava, na živ rob obtesana in mora imeti v debelini in dolžini polno beneško mero. Trpe se posamezne zdrave grče, ki ne pronicajo, in lahke pokaje, provzročene po zraku in solneu. Prodaja se blago brez škarta. Kot škart se izločajo kosi s srcem, z dvojno krivino ali s preveliko krivino, zaviti, počeni, trhli, prepereli, črvivi kosi- potem taki z močnimi obličastimi robovi, s skorjo, z rdečimi ali črnimi lisami, grčasti, preležani kosi in kosi pod mero. b) Merkantilne s u b i j e so obtesane površneje nego prvovrstno blago; v debelini je dopusten nedostatek od 4 do 5 mm pri polni beneški meri. Za škart veljajo določila, postavljena pri prvovrstnem blagu; vendar se ne vpoštevajo tako strogo in so dopustni tudi kosi, ki imajo nekoliko skorje, kakor tudi lahko prepereli. Običajne dimenzije tso te-le: 6 ben. čevljev =: 2.05 m 3/3 ben. col = 87/87 mm 6 ben. čevljev ==: 2.05 m 4/4 ben. col = 116/116 mm 9 ben. čevljev =: 3.10 m 3/3 ben. ool = 87/87 mm 9 ben. čevljev =: 3.10 m 4/4 ben .ool = 116/116 mm 10 ben. čevljev =: 3.40 m 3/3 ben. ool = 87/87 mm 10 ben. čevljev =: 3.40 m 4/4 ben. ool = 116/116 mm 12 ben. čevljev =: 4.15 m 3/3 ben. ool == 87/87 mm 12 ben. čevljev =: 4.15 m 4/4 ben. ool = 116/116 mm 13 ben. čevljev = 4.50 m 3/3 ben. ool = 87/87 mm 13 ben. čevljev = 4.50 m 4/4 ben. ool = 116/116 mm 15 ben. čevljev =: 5.20 m 3/3 ben. col = 87/87 mm 15 ben. čevljev =: 5.20 m 4/4 ben. col = 116/116 mm 15 ben. čevljev =: 5.20 m 5/6 ben. ool — 145/173 mm Cena: po kosih. Surova bukova vesla. To so kosi, klani iz debla na srce in potem sirovo s sekiro obtesani v obliki vesel. V promet prihajajo v eni sami kakovosti, v dobri kakovosti z izključitvijo škarta, za katerega veljajo ista določila kakor za subije prima blago. 87 |
| ŠUMARSKI LIST 1/1927 str. 40 <-- 40 --> PDF |
Poleg tega se izključujejo kot škart kosi z grčami na takih mestih, kjer bi solidnost vesla trpela, potem kosi z nedostatno ali neproporcionalno obliko. Običajne dimenzije so: Dolžina vesla Širina lopate Debelina ročaja cm cm 8 ben. čevljev = 2.75 m od 11 do 16 od 7 do 9 10 ben. čevljev = 3.45 m od 11 do 16 od 7 do 9 12 ben. čevljev = 4.15 m od 11 do 16 od 7 do 9 14 ben. čevljev = 4.85 m od 16 do 21 od 9 do 10 16 ben. čevljev = 5.55 m od 16 do 21 od 9 do 10 18 ben. čevljev = 6.25 m od 16 do 21 od 9 do 10 20 ben. čevljev == 6.95 m od 18 do 24 od 10 do 12 22 ben. čevljev = 7.65 m od 18 do 24 od 10 do 12 24 ben. čevljev = 8.30 m od 18 do 24 od 10 do 12 Dopustna je pri dolžini diferenca 5 cm več ali manj. Cena: po kosih. Bukove doge. V prometu so v eni sami kakovosti, toda v dveh vrstah, in sicer: a) kastvanski izdelek, b) morlaški izdelek. Obe vrsti za suho blago ali za tekočine, nežagane, marveč klane in potem z nožem obdelane doge. Pri kastvanskih dogah se zahteva točno delo, t. j . točne dimenzije in živi robovi, morlaške doge pa imenujemo manj točno delo. V prometu je monte blago ali dobra kakovost z izključitvijo škarta. Monte blago je blago v takem stanju, v kakršnem prihaja iz gozda, pri čemer so izločeni le gnili in zlomljeni kosi, tako da obseza dobro kakovost in škart. če se zahteva »dobra kakovost z izključitvijo škarta«, mora biti blago zdravo. Rahla plesnoba, ki ne škoduje trdnosti doge, se trpi. Kot škart se izločajo: kosi pod mero, nadalje gnili, trhli, preležani, po črvih oškodovani, močno prepereli, od vlage preveč očrneli, grčasti, črvivi, zviti kakor tudi počeni kosi in taki s čelnimi napokami, ki so daljše, nego je doga široka. Običajne dimenzije za bukove doge so te-le: 2.2 pedi = 65—70 cm 3 pedi = 78—82 cm ..2 pedi = 90—95 cm 4 pedi = 100—105 cm 4% pedi = 115—120 cm 5 pedi = 128—135 cm 6 pedi = 150—160 cm Širina: od 10 do 15 cm brez razlike za vse vrste. Debelina: a) doge za suho blago so v prometu z označbo »uso Grecia« ali »za moko« (per farina) v debelini od 9 do 13 mm ali z označbo »uso Francia« v debelini od 10 do 15 mm; 38 |
| ŠUMARSKI LIST 1/1927 str. 41 <-- 41 --> PDF |
b) doge za sode za olje: 2.2 .pedi = 65—70 cm, debelina 13—17 mm 3 pedi = 78—82 cm, debelina 16—20 mm ..2 pedi = 90—95 cm, debelina 16—20 mm 4 pedi = 100—105 cm, debelina 18—22 mm 4.2 pedi = 115—120 cm, debelina 18—22 mm 5 pedi = 128—135 cm, debelina 20—22 mm 6 pedi = 150—160 cm, debelina 22—25 mm Glede na posebne dogovore mora znašati najmanjša povprečna širina vsaj 12 om, za debelino pa se ne zahteva povprečnina. Pri tako zvanih morlaških dogah se trpi v širini tudi 1 cm manj in v debelini 1 ali 2 mm manj. Mera. Meri se na najkrajši najožji in najtanjši strani doge. — Cena: za 100 kosov. Bukova debla in okrogli les. Hlod i prv e vrste . Najmanjša dolžina 2.30 m. Najmanjši premer 30 cm, merjeno brez lubja, če ni posebnih dogovorov. Kosi od 3 do 4 m morajo biti ravni. Pri 4 m ali daljših kosih je dopustna krivina z ne več nego 10 cm višine loka. Les mora biti ravnooepen in ne skrivljen, popolnoma zarav, brez gnilih gre, brez rjavega jedra. Hlodi druge vrste so oni, ki ne morejo biti v prvi vrsti, kosi z rjavim jedrom, krivi kosi in taki z gnilimi grčami ali z mnogimi malimi grčami. Vsi bukovi hlodi se dobavljajo z lubjem. Železniški pragi. Proizvajajo se iz hrasto vine, bukovine, borovine, macesnovme, smrekovine, jelovine. Dimenzije in oblike se določajo vedno po namenu, ki naj mu služijo. Kakovost . Tudi za kakovost veljajo posebni dogovori in predpisi. Cen a se razumeva za kos. Jamski les. Jamski les je po navadi šibkejši okrogli les mecesna, borovca, smreke in jelke, ki služi za rove. Lahko je omajen popolnoma ali pa le deloma. Les mora biti zdrav in po možnosti raven. Debele grče in take lastnosti, ki se označujejo za napake, ne provzročajo izključitve jamskega lesa. Enostranske in večstranske krivine so dopustne. Jamski les je v prometu v vseh jakostih do 24 cm premera v sredi, ob minimalni vrhnji jakosti 8 cm v vseh dolžinah od 2 m navzgor v polnih metrih. Prostornina se izračunava po meri premera na polni cm in dolžina v polnih dm na 3 decimalke m3. Les za celuloze. Brusni in celulozni les je zdrav in ne preveč grčast jelkov in topolov les, brez rdeče in bele gnilobe in katerega vlakna niso zaradi visoke 39 |
| ŠUMARSKI LIST 1/1927 str. 42 <-- 42 --> PDF |
starosti in odmrloeti trhla in zadušena. Lee, ki je gnil v jedru ali na grčah, in preveč vejnati vrhači se morajo od prevzema izključiti. Brusni ali celulozni les mora imeti na sredini premer 10 cm in vobče ne čez 24 cm. Po navadi se zahteva o ma jen ali olupljen in v dolžini od 2 m navgor. Dolžina se meri od V2 do % m. Prodajalec ima pravico, če ni pogojena samo smreka, primešati dobavi do 15% jelke. Cen a se računi za kubični meter. Les za kurivo. Razločujemo naplavi jen les in nenaplavljen les za kurivo. a) Polena, eepanice dobre kakovosti, morajo biti zdrava, v poklanih ali trirobih kosih najmanj 8 cm širine. Toleranca do 10% o kroglic. Za škartna polena se smatra vse, kar ne ustreza zgornjim pogojem, osobito preperelo blago. b) Okroglice (krepelca) obsezajo mala polena pod 8 cm. Glede vrste lesa razločujemo trdi, srednjetrdi in mehki les za kurivo. Za trd les smatramo bukev, hrastov, jesenov, brestov, javorov, kostanjev les in les sadnih dreves. Za srednjetrd velja jelšev, brezov in akacijev les; za mehak les pa se smatrajo vse iglovine, topoli, vrbe, divji kostanj in lipa. Zgoraj navedene vrste se izdelujejo po navadi merkantilno v dolžinah 30, 50, 60, 80 in 100 cm. Biti morajo na obeh straneh odrezane z žago in le na posameznih koncih smejo biti odsekane. Zaračunavajo se vedno le po prostorini drv, zloženih ravno, brez križa. Nadmera do 10 cm v višini sklada je mogoča le pri sirov;h, sveže zloženih drveh, ne pa pri posušenem lesu. Prodajajo se tudi na težo. Ce ni posebnega dogovora glede tehtanja, velja teža, uradno ugotovljena na oddajni postaji. Oglje. V promet prihaja po navadi trdo, mehko in mešano oglje iz debel. Trdo oglje iz debel se proizvaja iz bukovine in gabrovine, mehko iz smrekovine, borovca, jelke, mecesna, jelše, breze in topola. Mešano oglje je iz trdega in mehkega lesa. Oglje mora biti vilano, enakomerno in celo žgano, ne sme imeti nažgankov niti mrtvo žganih kosov in mora biti prosto prahu in prstenih primesi. Oglje mora kazati oetrorobe, rjavočrne in bleščeče prelome, na katerih je sestava lesa še razločno vidna. Ne sme se ob srednjem pritisku zdrobiti in imeti mora pri udarcu zvonek glas. Braska je le za mali ogenj uporabno oglje, ki se smatra za manj vredno. Oglje mora biti popolnoma suho in ne sme imeti 15% vlage. Oglje se dobavlja naloženo v vagone ali v vreče. Prodaja se na uradno ugotovljeno težo predajne železnice. Teža se računi brutto za netto, vreče se računijo posebe. Smrekovo lubje. Smrekovo lubje je v prometu omajeno na surovem lesu ob mezgi; prodaja in kupuje se v suhem stanju v svaljkih. stolčeno ali zmleto, do 40 |
| ŠUMARSKI LIST 1/1927 str. 43 <-- 43 --> PDF |
bro posušeno, kolikor mogoče čisto, brez gob in plesnobe na ličju in zdrave rumene barve. Premočeno st, vlaga skorje, črnopegasta in močno črnopegasta, tudi eivoplesniva barva ličja in plesnoba zmanjšujejo vrednost lubja. Zunanja, tako zvana napita vlaga lubja, provzročena po neugodnem vremenu med transportom, se ob sicer dobri kakovosti lubja ne smatra za nedostatek in ne daje nikakega upravičenega vzroka za zavrnitev ali popust. Glede kakovosti lubja velja ob sveh okolnostih dogovorjeni kraj nakladanja za kraj izpolnitve. Pritožbe glede kakovosti so od tam dalje neveljavne in pravno neučinkujoče. Podstava za izračunavanje cene lubju je dogovorno ugotovljena čista teža v kilogramih na pogojenem oddajnem mestu ali na mestu tehtanja. Ce se lubje ponovno tehta med transportom, se mora izračunati cena na podstavi prve teže, postajnouradno ugotovljene ob nakladanju, seveda če ni bilo dogovorjeno drugače. Les za barvo in sumah. Les za´ barvo in sumah se prodajata in kupujeta na 100 kg proti gotovini brez odbitka. Razrezan barvni les se prodaja in kupuje v vrečah, brutto za netto, celi kosi v vagonu. Pri kupčijah z vizet-lesom se označuje kot »dobro-merkantilno« povprečno blago letnika brez mrtvih in gnilih kosov. Prodaja in kupuje se po čisti teži. Ce je blago v vrečah, mora kupec vreče vrniti. Les v palicah mora biti na koncih brez korenin in omajen. Za »sumah dobro-merkantilno« kakovost se smatra zdravo, zelenobarvno blago. Prodaja in kupuje se brutto za netto. Naravni pojem teže, ki se trpi pri posameznih vrstah lesa. je ta-le: rdeč les do 6%, rumen les do 5%, vse druge vrste do 4%. Senzalnina. Senzalnina za vse vrste lesa znaša %%, le za trd les 1% za vsako stranko. V Beogradu, dne 22. januarja 1925. Minister za trgovino in industrijo: dr. Šurmin s. r. Les usages du commerce des bois de Lioubliana. Le text complet des plus récentes usages du commerce des bois de Slovénie. Rédaction d/ |