DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 1/1927 str. 45 <-- 45 --> PDF |
„DECIN DAN ZA POGOZDOVANJE" Ministrstvo za gozde in rudnike je razposlalo tekom leta 1925. podrejenim gozdnim oblastvom okrožnico, s katero opozarja, da zavzema uničevanje gozdov po mnogih krajih naše države take dimenzije, da navdaja gospodarske kroge to propadanje gozdov z veliko skrbjo. Ta neprilika se po mnenju ministrstva ne da odpraviti s samimi represivnimi sredstvi, temveč bo treba čimbolj skrbeti za primerna odgojna sredstva, našega ljudstva. V državah, kjer je gozdarstvo na mnogo višji stopnji razvoja, kakor pri nas, že zdavnaj delujejo na to, da se najvažnejše znanje o gozdarstvu med ljudstvom čimbolj razširi in gozdarstvo posebno med kmetskimi posestniki krepko pospešuje. Gleda se na to, da se že v osnovnih šolah vcepi v nežne otroške duše ljubezen do gozda in zavest, da igra gozd veliko vlogo za javni dobrobit. Da se v tem pogledu tudi pri nas kaj ukrene, je stopilo ministrstvo za gozde in rudnike v stik z ministrstvom prosvete, da bi se tedaj, ko ise predloži zakon o osnovnih šolah in učiteljiščih skušalo upoštevati kot učne predmete tudi take, s katerimi se pospešuje popularizovanje gozdarstva. Sodelovanje obeh ministrstev je privedlo lani do tega, da se je začenši z letošnjim letom določil poseben dan, ob kojem naj šolski otroci pod nadzorstvom učeteljev in po navodilih gozdarskih organov posadijo primerno število gozdnih sadik. To institucijo poznajo že vse napredne države in je pokazala doslej povsod že lepe uspehe. Za dan pogozdovanja sta imenovani ministrstvi sporazumno določili 7. april kot najprikladnejši rak za večji del države. V krajih, koder se vegetacija prej ali pozneje razvije, se sme določiti kak drug dan. Ravnotako se sme v slučaju slabega vremena kratkim potem izbrati primernejši dan. Vsled ministrske odredbe je bilo pripraviti primerno število gozdnih sadik v drevesnicah obče uprave da jih šolski otroci dobijo na določeni dan za pogozdovanje. Za pogozdovanje je dobiti neobraščene prostore ali poseke v gozdih, ki so v bližini šol ali vasi, predvsem zato, da bi otroci mogli tekom leta z učiteljem tu in tam obiskati kraj, kjer so spomladi sadili ter se prepričati o uspehih. Take prostore imajo poiskati sreski gozdarski referenti, seveda sporazumno z lastniki dotičnih gozdov. V te nasadbe bi potem ne smela vhajati živina, ker bi bil sicer ves trud malouspešen. Gozdarski organi pokažejo otrokom na kraju sajenja, kajko je sadike posaditi Ako je pogozdovalni prostor v bližini gozdne drevesnice, pripelje učitelj otroke v drevesnico, kjer prevzamejo sadike. Pri tej priliki razloži gozdarski organ na kratko, kako se sadike vzgajajo v drevesnici, nato pa se podajo vsi na prostore pogozdovat. Tam, kjer v bližini gozdnih drevesnic ni, se dostavijo sadike po železnici ter se po danih navodilih zagrebejo, do dne sajenja, da se ne izsušijo. — Najidealneje bi pač bilo, ko bi vzgajali šolski vrtovi tudi nekaj prikladnih gozdnih sadik, kakor je to že bilo v Sloveniji v preteklih časih. V plošnem se je gozdarskim organom obče in državne uprave z uvodoma citirano okrožnico priporočilo, da se kar najbolj zanimajo za >decin dan« in da učiteljstvo podpirajo v vsakem oziru — da bi naročena akcija dosegla svojo svrho. 43 |
| ŠUMARSKI LIST 1/1927 str. 46 <-- 46 --> PDF |
Ministrstvo proisvete je dobilo od Generalne Direkcije gozdov sledeči poziv, ki je bil nato razposlan vsem šolskim oblastvom in zavodom: »Učestane elementarne nepogode, koje su posledice neravnomerne i nepravilne podele vodenog taloga, zatim poplave, provale oblaka i grad, koji nanose pustoš čitavim krajevima i predelima naše otadžbine, često i svakogodišnje baš jednim i istim; gubljenje izvorske mreže, nestajanje i isušivanje izvora, umanjivanje vode u jačim rekama i rečicama presušivanje reka i potoka; opšte remećenje zdravstvenih odnosa pojedinih ranije zdravih mesta izletišta i boravišta; stalno i ujednačeno siromašenje pojedinih krajeva; jednom reči: opšte opadanje u zdravstvenome ekonomsko p r i vr e dn o m e, f i n an s ie k ... e i opâte materijalnome pogledu, nalazi jedino i poglavito duboke razloge za opravdanje ovih nemilih i neželjenih ali istinskih i stalnih pojava o iščeznuću i nestanku naših nekada bogatih, neprekidnih i ujednačenih šuma; šuma koje nestankom svojim, vođe i dovode, stvore i otvaraju sve uslove za opštu našu nemoć, opadanje i sve naše neželjene nedaće i nevolje, koje nas stižu i postižu njihovim satiranjem!... Njih treba dići i podići, dizati i podizati, po svaku cenu, po sve žrtve, žrtve, kojima neće, nesme i nemože biti granica i mere!... ... Država, otadžbina, u borbi stabilizacije i obnove svoje u borbi normiranja svih unutrašnjih i spoljnih odnosa, a u svrhu stvaranja normalnoga toka, života, opstanka i razvoja svoga, nema i nemože imati danas takvu i toliku finansisku snagu svoju, da bi za ovaj po-sao na obnovi i forsiranome podizanju i obnovi naših šuma mogla trošiti i utrošiti one i onolike sume, koliko to užurbani i razgranati posao na obnovi šuma zahteva i traži!... Nema i nemože, jer i od prekog ima uvek preče... Sarađnje, pomoći, uzajamne i iskrene saradnje na izgradnji zajedničke kuće treba i mora biti! Treba i mora, jer ta zajednica i opšta budućnost nas i naših pokoljenja zahteva i traži! ... U toj svrhi zajedničke saradnje, učitelja, narodnih vaspitača i njihovih nejakih djačića, budućih naših sngradjana, našeg pokoljenja, ova Direkcija Suma dostavila je i uput upraviteljima osnovnih škola i prišla ostvarenju idej e podizanj a mali h školski h šumski h rasadnika . Ideja, zdrava, silna, snažna, moćna, privođjena i privedena u delo ! ... Nije njome dobiveno samo to: Sto se je u malim osnovnim školskim šumskim rasadnicima odgajilo, i što će se ođgajivati po nekoliko hiljada, pa i po stotinu i dvesta hiljada sadnica, koje će djačići mali negovati, a po tome saditi i presadjivati, n ego je glavnai dobit u vasp it no>m!e| p e dag o šk o m e smem, jer će mali djačići, postavši docnije zreli ljudi i gradjani i žitelji otadžbine svoje umeti znati i voleti sa drugom ljubavi šumu, majku slobode naše, i ceniti ne samo vrednost i značaj njemu već i vrednost i značaj svakog ma i najmanjeg đrveta pojedinačno! Stećiće i ljubav i poštovanje; oblagorođiti svoju dušu i poštovati šumu, kao hranitelja svoga! Dostavljajući Vam prednje, preporučujemo da svim silama poradite na pošumljavanju u gornjem pravcu«. Naročeno je bilo tuđi, da Veliki župani (šum. ref.) koncem leta poročajo o poteku akcije in uspehih ter da stavijo predloge za bodočnost. * * * V smislu ministrskih odredb se je v Sloveniji izvršilo pogozdovanje spomladi 1926 ob določenih dnnevih po programu ki so ga po podrobnih navodili obeh oblastnih gozdarskih referentov sestavili sreski gozdarski referenti s sodelovanjem lokalnih gozdarskih organov. 44 |
| ŠUMARSKI LIST 1/1927 str. 47 <-- 47 --> PDF |
A. Področje ljubljanske oblasti. Iz občeupravnih gozdnih drevesnic se je dalo brezplačno na razpolago: iz ljubljanske drevesnice : 49050 smrečic 3, 4 in 5 letnih 6300 gozd. borov 2 in 3 letnih 3800 črnih borov 2 in 3 letnih iz kočevske drevesnice: 10300 smrečic — 3 letnih 2500 gozd. borov — 2 letnih iz črnomeljske drevesnice : 1500 smrečic — 3 letnih iz novomeške drevesnice : 1500 smrečic — 3 letnih iz sreske gozdne drevesnice v Šmartne m pri Litiji: 3000 smrečic — 3 letnih Ljubljanski mestni magistrat je dal iz svoje drevesnice: 1000 akacij 500 gozd. borov Inspektorat v Senju za Kastav: 1880 črnih borov. Skupaj torej 81.330 gozdnih sadik. Največ sadik je dala ljubljanska gozdna drevesnica, ki smo jo morali po poteku zakupne dobe spomladi leta 1926 opustiti in izprazniti. Sadike so se iz drevesnic dostavile po železnici vkraje, kjer je mladina sadila. Sadilo se je po gozdnih goljavah in sečinah na zemljiščih, ki so jih dali na razpolago zasebni gozdni posestniki in nekatere občine. Veliko zemljišč je bilo takih, da je bila pogozditev potrebna ali celo svojčas od oblastev odrejena; med njimi so bila tudi pogorišča. Šolski učenci so torej, ne le — da so se učili pogozdovanja, napravili dotičnim posestnikom tudi velekoristno delo. — Pogozdovanje se je vršilo v ljubljanski oblasti na 27 zemljiških parcelah v davčnih občinah: Črnomelj, Metlika, Dragatuš (črnomeljskega sreza) ; Mekinje (kamniški srez) ; Livold, Novi lazi (kočevski srez) ; Pupaliče, Škof ja Loka (kranjski srez) ; Krško, Sitarjevec (litijski srez) ; Ljubljana, Jezica, Zgornja Šiška, (ljubljanski srez) ; Cerkovska vas, Blekova vas (logaški srez) ; Stranska vas (Novo mesto) ; Eateče, Kranjska Gora, Dovje, Zgornje Gorje, Bohinjska Bela, Cešnjica, Bohinjska Bistrica, Srednja vas, Rečica, Kamna Gorica, Begunje (radovljiški srez) ; Kastav, Pogozdena ploskev znaša skupno 35.95 hektarov. Pogozdovanja so na posameznih mestih strokovno vodili okrajni gozdarji: iz Črnomlja, Kamnika, Škofje Loke, Krškega, Litije, Ljubljane, Logatca, Radovljice, odnosno «reski gozdarski referenti v Kočevju, Kranju, Novem mestu, — dalje ljubljanski mestni gozdar, 9 državnih gozdarjev iz Kranjske Gore, odnosno Bohinjske Bistrice in Bleda, gozdarski upravitelj na Bledu, gozdar Kranjske industrijske družbe, 2 državna gozdna čuvaja in 2 občinska logarja v Kastvu. Vodstvo otrok so imeli učitelji 48 osnovnih šol, ki so pripeljali k pogozdovanja 3440 otrok, med njimi tudi nekoliko deklic od rodbin kmetskih posestnikov. Ponekod so pomagali tudi lastniki pogozdovalnih objektov. Pogozdovanje je leta 1926 prav dobro uspelo, k čemur je pripomoglo stalno deževje. Prijelo se je povprečno 80% in več posajenih sadik. Le v Kastavskem srezu je bil uspeh manj povoljen; v enem kraju je ostalo 60%, na drugem pa so vse poruvali 45 |
| ŠUMARSKI LIST 1/1927 str. 48 <-- 48 --> PDF |
zlikovci. V Pupaličah so sadili tudi v gozdu naruvane sadike, od kojih pa se je prijelo samo 50%. Na več mestih so gozdarski organi mladini razdelili nekoliko sadik, da jih posadi blizu svojega doma. V nekaterih šolah so po »decinem dnevu« pisali šolsko nalogo: »Kako smo sa^ dili gozdne sadike?« B. Področje mariborske oblasti. V kolikor so mi bili dostopni podatki za to oblast, sledijo v nastopnem: Posadilo se je približno 50.000 gozdnih sadik, ki so se vzele iz drevesnic obče uprave in iz drevesnice J. S. U. — Podružnice Ljubljana — v Slivnici. Sadilo se je v bližini gozdnih drevesnic na gozdnih parcelah zasebnikov in sicer v srezih Maribor desni in levi breg, Ptuj, Šmarje, Murska Sobota, Celje, Konjice, Slovenjgradec, Prevalje, Gornji Grad in Ljutomer. Pogozdovanje so vodili gazdareki organi obče uprave, udeležile pa so se ljudske šole v Slivnici, v Sv. Križu pri Mariboru, v Ptuju, Šmarju pri Jelšah, Murski Soboti, Kupšmcih, Celju, Konjicah, Tepanju, Čadrancu, Slovenjgradcu, Dravogradu, Gornji Radgoni. Otroci so dobili tudi nekaj sadik, da jih posadijo blizu domačije. Gozdarsko osoblje je polagalo največ važnosti na pouk mladine o pomenu gozda v splošnem in o temeljnih načelih pri zareji gozda. Poleg dobrih in koristnih strani je pokazal decin dan tudi nekaj nedostatkov. Izkazalo se je, da ni dobro, »ko pride na posameznega učenca več, kakor 10 do 15 sadik. Namen akcije ni, da bi se nekaterim gozdnim posestnikom pogozdili vsi nepogozdeni prostori in zasfcanki, temveč da se otroci — bodoči posestniki — priučijo pravilnemu pogozdovanju in negovanju izvršene nasadbe. Treba bo torej določiti posameznim šolam manjše prostore. K pogozdovanju naj pridejo le starejši, resnejši otroci predvsem kmetskih staršev, nekaj naj jih prinese s seboj tudi orodje (krampe, motike) za kopanje jamic. Mlajši otroci bi prišli na vreto poznejša leta, ko bo učitelj, ki je letos sodeloval, lahko sam — brez gozdarskih organov, ki jih ni veliko — vodil delo. K šolam pa, ki sedaj niso prišle na vrsto, bi se zopet pritegnil gozdar. — Skrbi naj se, da imajo otroci na razpolago nekaj pitne vode, da si pogasijo vročino (na solnčnih posekah). Pogozdovalni prostori naj ne bodo preoddaljeni od šol in ne smejo biti prestrmi in skalnati, da se ne zgodi kaka nesreča. Ker se drevesnice odslej vzdržujejo večinoma iz lastnih dohodkov, ne bodo mogle — dokler njih premoženje ne naraste, oddajati sadik brezplačno. Državna gozdna uprava bi morala za nabavo sadik dati — pravočasno — na razpolago nekaj podpore iz fondov, namenjenih za pogozdovanja. Ing. Anton Šivic %A— 46 |