DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu



ŠUMARSKI LIST 2/1927 str. 19     <-- 19 -->        PDF

Ing. ANTON ŠIV1C :


POPLAVE V LJUBLJANSKI OBLASTI
IN GOZDARSTVO


Z
Z
adnja leta «se v Sloveniji čestofcrat pojavljajo hudi´ nalivi, ki
povzročajo katastrofalne poplave. Skoda, ki je nastala vsled
vremenskih neprilik, je ogromna.
Lanskega leta je bilo v ljubljanski* oblasti kar p e t poplav,
o katerih hočem nekoliko razmotrivati s posebnim ozirom
na gozdarske odnošaje v prizadetih krajih.


Padavine in naraščanje voda; vihar.


Prv a poplava je bila dne 8. avgusta 1926. Vsled močnega deževja
so narastli hudourniki v davčnih občinah: Hrušica, Jesenice, Javornik
in Koroška Bela, — izvirajoči v Karavankah. Center poplave je bil v davčnih
občinah Javornik in Koroška Bela, kjer eo zdivjani hudourniki razdrli
gozdne poti in ceste, spodkopali razne objekte in povzročili obilo
škode zlasti na Koroški Beli.


Dru g o poplavo je povzročilo deževje, ki je nastopilo dne 26. septembra
1926 popoldne in se stopnjevalo dne 27. septembra zjutraj v silno
nevihto, ki je trajala skoro ves dam. Najhujša pustošenja so bila v Poljanski
in Sorski dolini in v območju potoka Ločnice v kranjskem erezu.


Padavine, ki so povzročile silno in nenadno naraščanje potokov in
rek, so bile glasom izkazovanja Zavoda za meteorologijo in geodinamiko
v Ljubljani, sledeče:


Padavine v ´ milimetrih


Kr a j i: dne 26./9. 2T./9. 28.0. 29./9
Kranjska Gora . . . . 7.5 50.8 37.3 17.8
Mojstrana 15.0 54.2 27.5 14.2
Sv. Križ pod Golico 12.8 61.2 20.7 12.5
Bohinjska Bistrica 26.7 169.5 26.6 15.5
Soteska (Boh.) 17.3 128.8 26.3 16.7
Bled . . . 24.5 84.0 23.8 15.8
Jesenice 10.9 53.2 15.7 15.9
Begunje 14.2 80.2 25.2 8.9
Martinček 18.4 72.6 23.8 13.5


* Po poplavah niso bili skoro nič manj prizadeti nekateri okoliši v mariborski
oblasti, glede katerih pa mi niso na razpolago podrobni podatki.
73




ŠUMARSKI LIST 2/1927 str. 20     <-- 20 -->        PDF

Sv. Ana (Ljubelj)
Medvodje (nad Tržičem)
Tržiič . . . .
Golnik (pod Tržičem)
Jezerski vrh
Jezersko
Cerklje (pri Kranju^
Kranj .
Sorica
Železniki
Dražgoše
Leskovca
Žiri**
Lučna .
Trata .
skorja Loka
Rovte .
Črni vrh
dne 26./9.
20.9
17.3
17.3
13.7
9.9
13.5
22.6
22.0
40.2
40.0
36.1
80.5
L37.6
65.1
82.7
35.5
60.2
58.2
27,9.
Qi. t
78.0
78.4
75.7
82.9
85.8
139.1
114.2
84.0
85.3
92.8
116.2
202.0
341.3
300.0
195.5
125.5
201.2
28 ./9.
39.9
9.9
16.3
30.6
31.3
22.0
24.5
31.7
28.7
28.1
23.0
25.0
18.4
36.3
28.0
32.0
33.7
18.8
29.Z9
31.3
6.1
12.1
7.6
20.2
17.5
10.0
8.7
17.2
9.8
16.8
13.0
16.5
15.6
12.0
15.0
16.0
12.0
Sv. Jošt (pri Vrhniki)
Horjul
Gor. Logatec
Sv. Duh na Blokah
76.8
42.0
63.9
85.4
197.8
137.0
84.1
70.2
38.5
32.4
43.5
28.7
17.0
16.5
16.7
45.0
Limbarska Gora . 32.1 150.7 34.6 10.5
Kamniška Bistrica 30.5 124.0 14.0 13.0
Stranje
Kamnik
28.4
37.0
129.5
106.0
29.7
30.1
15.3
13.0
Domžale 24.0 130.0 40.0 12.2
Eepnje (Vodice)
Ljubljana
. 47.3
46.2
161.3
153.3
30.4
39.0
11.6
16.2


Ra.zdejanja so bila strašna zlasti nad žiroviskim in polhograjskim
hribovjem, vsaj je v Žireh padlo dveh dneh 339.6 m/m dežja, na Črnem
vrhu pri Polhovem Gradcu v enem; dnevu 201.2 m/m, v Lučni pa 341.3
m/m! Te izredno velike padavine so povzročile neverjetno naraščanje
vodnih mas v posameznih vodotokih.


Odtekajoča se voda je drvela po strmih pobočjih z velikansko brzino.
Odnašala je « seboj z njiv prst, z gozdov pa listje in gornjo plast humuea
in les, kar ga je ležalo že izdelanega naokrog. Narastla voda je spodjedla
podnožja strmih brežin, nakar so zdrknili usadi s pobočij v doline.
Voda, nasičena z zemljo, peskom, kamenjem in drevjem, je drla z veliko
brzino v podolja; porušila in razdejala je tu vse, kar ji je bilo na potu.
hiše, ceste, mostove, med njimi celo močne betonske stavbe, ter je razorala
in zasula polja in vrtove po ravninah.


Mestoma je razsajal hud veter, ki je prihajal od zap.-jugo-zapada.


Istočasno je bila precej huda povodeuj tudi v Bohinju, kjer je posebno
naraetel potok Bistrica, ki je porušila celo vrsto mostov in poškodovala
več žag.


** Dežjemerski dan traja od 7. ure enega do ure zjutraj drugega dne. Iz gornjih
podatkov hi se dalo sklepati, da je opazovalnica Žireh merila padavine za 20. septomber
nekoliko prepozno.


74




ŠUMARSKI LIST 2/1927 str. 21     <-- 21 -->        PDF

Veled nalivov prizadet je bil tudi okoliš Kamniške Bistrice in Kamnika.
Narastli so tu vsi potoki hudourniškega značaja, posebno Bisteršica,
Kamniška Bistrica, Radomlja in Raca, ki so trgali zemljo, gozdne
poti, ceste, jezove in mostove. Iz strmih pobočij so prihapli plazovi in
velike skale.


Nekaj tednov po katastrofalni poplavi v Poljanski dolini je doletela
ieta nesreča Selško dolino, — t r e t j a poplava 1. 1926. v ljubljanski oblasti.
Dne 10. oktobra se je utrgal oblak nad hribovjem davčnih občin Sorica,
Železniki in Selca. Selščiea in njeni pritoki so namah silno narastli,
odnesli mnogo mostov, poškodovali poti, ceste, vodne naprave in po dolini
sami napravili veliko škode po poljskih kulturah.


Četrt a poplava je bila koncem meseca oktobra. V ljubljanski oblasti
so bili najhujše prizadeti: Dolina Kokre, gornji del Savske doline in
kraji okrog Kamnika.


Po visokih gorah, ki objemajo Kokrško dolino in Jezersko kotlino,
je zapadlo sredi meseca oktobra precej snega. Pod Storžičem ga je ležalo
v višini 1000 m do 43 cm debelo, v višjih legah pa še več. Ze 28. oktobra
je pa nastopilo izrazito južno vreme; naslednji dan je pričel razsajati
močan, gorak veter, ali bolje rečeno — vihar. Proti večeru je počelo deževati
kakor bi zlival iz škafa, — v 24 urah je padlo čez 100 m/m dežja.
Padavinam se je pridružila obilna snežniea, ker se je sneg vsled toplega
vetra in silnega dežja naglo tajal, tako da je vodovje v Kokrski dolini
proti večeru 29. oktobra doseglo silne dimenzije. Največ vode je pridrvelo
iz kotlin Korita. Podetoržiča, Zabufcovca in Komende. V Koritu je
najhujše naraste1 hudournik, kojega perimeter tvori skalo vito in razorano
pobočje Vaneža. Od Komende pa je prišlo največ vode po jarku, ki
tvori mejo med Močnikovim posestvom in Komatero. Vsi ti potoki izvirajo
večinoma v senčnatih legah, kjer je tačas ležalo največ snega.


Silne množine vode so tekle po vseh jarkih tudi takih, ki so navadno
suhi. Pobirale so po zemsfcih držah ležeči, polomljeni les, vrhače, zrahljano
kamenje in valile vse to v glavne struge. Voda je spodjedla bregove,
trgala, poglabljala dno struge in ga v daljnem toku zopet zvišala. Nasičena
z zemljo, gruščem in lesovjem je v nadaljnem toku podirala vse, kar
jo je oviralo.


V Triglavskem pogorju je dne 26. oktobra zapadlo obilo snega ne
samo po gorah, temveč tudi po gorskih dolinah. Dne 28. oktobra pa je,
kakor že omenjeno, nastopilo izredno toplo, južno vreme, prihodnji dan
pa je jelo liti. Snežna odeja, po višavju debela do 80 cm, je skopnela v par
urah! Vsled snežnice in ogromnih padavin so vsi potoki hipoma nar as tli
in napravili veliko škode.


Središče poplav v območju Save-Dolinke je bilo Triglavsko pogorje.
Narastla Sava in njeni pritoki so povzročili v podoljih huda razdejanja.


Poleg omenjenih pokrajin so občutili posledice padavin 29. in 30.
oktobra tudi v kotlini Kamniške Bistrice, v Črni. v Tuhinjski dolini in
okolici Kamnika.


Ker je dne 29. in 30. oktobra divjal močan vihar, je bilo v gozdovih
veliko škode. Vihar je podrl na strmih pobočjih in v jarkih mnogo drevja
in s tem pospešil škodo, ki so jo delale nairastle vode, katere so pograbile
od viharja izruvana debla in ž njimi zagozdile mostove in jezove, da so
se vdali pritisku in se zrušili.


75




ŠUMARSKI LIST 2/1927 str. 22     <-- 22 -->        PDF

Bas radi sodelovanja viharja je bil na pr. učinek oktobrske poplave
v Kamniškem okraju isilnejsi, kakor septembrske.


Poudariti pa moram, da v nekaterih krajih v Karavankah ni bilo
večjih poškodb, tako na pr. ne v območju Ljubelja, četudi je tam pečevje
in gorovje silno divje, razorano in pod njim veliko grušča, nagromadenega
v meliščih ali plazovih.


V eledečeni je naveden pregled padavin koncem oktobra v prizadetih
krajih. Ta pregled pa ne more dati popolne slike, ker niso
prištet e silne množine vode, ki so jih dale mase snega po gorah, koje


so se kakor je bilo povedano, naglo stopile.


Padavine v milimetrih:


Kr a j i:
Kranjska Gora
Mojstrana
Boh. Bistrica
Soteska (Boh.)
Bled
Jesenice
Begunje
Martinček
Sv. Ana (Ljubelj)
Medvedje (nad Tržičem)
Tržič***
Golnik (pod Tržičem)
Jezerski vrh
Zg. Jezersko
Cerklje (pri Kranju)
Kranj
Sorica
Železniki
Dražgoše
Leskove a
Žiri
Lučna
Rovte
Trata
Skorja Loka
Orni vrh
Sv. Jošt (Vrhnika)
Horjul
Gor. Logatec
Sv. Dub na Blokah
Linibarska Gora
Kamniška Bistrica
Stranje
Kamnik
Domžale
Ljubljana


Glej opombo acl


dne 28./10.


18.6


11.7


26.6


26.3


11.5


12.1


11.2


27.2


10.8


8.4


22.1


17.2


10.0


15.5


5.0


19.1


33.1


23.0


38.2


18.0


27.6


16.7


17.5


14.0


11.3


7.0


10.6


8.6


11.5
—
12.3


14.0


17.4


15.0


26.0


7.4


76


29./10. 30./10.


104.6 41.8
132.5 47.4
140.6 66.1
109.5 58.7
104.0 52.6
71.0 62.1
75.0 37.6
76.2 29.0
83.0 49.4
64.7 27.7
112.3 12.2
70.7 21.0
99.8 49.7
116.6 56.2
40.0 30.0
48.8 46.7
59.1 51.5
52.5 37.8
72.0 32.7
57.1 31.4
19.7 59.4
14.4 52.9
13.1 56.3
46.7 12.0
37.4 39.0
22.8 33.3
10.0 56.0
14.2 59.5
12.1 33.6
10.1 13.6
26.7 34.2
45.0 44.0
35.3 36.9
37.3 42.5
52.0 32.0
31.6 27.5


ŠUMARSKI LIST 2/1927 str. 23     <-- 23 -->        PDF

Pet a poplava je divjala od 21. do 24. novembra in so jo zlasti v
gornji Savski dolini bridko občutili.


Najsilnejši so bili nalivi v območju občin Kranjska gora in Rateče.
Nadiža (Sava), ki le redkokdaj priteče po dolini Planici, je zelo nairastla.
Vsa dolina od Podkorena do Klancev nad Belo pečjo je bila veliko jezero.


Tudi Kokra je to pot zopet narastla in odnesla brvi in zasilne prehode,
ki so jih bili po oktobrski poplavi postavili. Naliv pa tu ni bil tako
hud, kakor oktobra. Vendar pa je voda zopet poplavila pritlične prostore
na »Fužinah«, in ..... vsled tega, ker jeipri prejšnji poplavi naneseni ma


terijal dno struge v Kokri znatno dvignil.
Koncem novembra so bile padavine sledeče:
Padavine v milimetrih:
Kraji : dne 18. /11. 19. /IL ao./ii 21./11. 22./11. 23./11. 21./U. 25./11
Kranjska Gora
Sv. Križ nad Jese58.8
56.4 37.8 128.8 65.4 19.9 12.2 8.4
nicami 21.9 25.8 17.5 72.0 50.7 11.7 8.4 7.3
Jesenice
Izvir Savice
24.9
58.4
16.1
118.8
20.1
55.1
68.7
127.4
y
53.9
?
35.5
52.2
11.7
9.1
15.6
Rudno polje
Koprivnlk (Boh.)
Boh. Bistrica
22.4
29.8
384
31.0
44.0
56.0
32.0
81.5
58.7
75.0
40.0
111.1
83.0
55.6
65.5
21.2
18.5
29.7
13.6
20.0
23.6
13.2
11.0
11.0
SoteskaBled
(Boh.) 34.1
21.2
32.9
17.9
29.6
15.2
68.2
36.9
42.3
32.5
17.5
9.2
18.5
15.9
19.6
18.5
Martinček 25.1 27.3 8.6 28.2 29.0 8.2 20.5 21.0
Begunje pri Lescah
14.4 10.6 10.0 39.3 39.2 6.5 18.3 19.6
Mošnje
Besnica
16.5
9.0
12.5
5.3
12.4
14.6
55.2
42.8
35.4
22.9
14.0
10.1
24.5
23.0
16.0
27.5
Sv. Ana (Ljubelj)
Medvedje (Tržič)
Tržič
Zgornja Bela
Gornje Jezersko
.Jezerski vrh
27.0
11.8
y
3.5
17.4
12.4
25.6
27.3
13.4
13.0
28.0
24.7
16.8
21.4
10.5
8.0
27.5
22.7
46.2
48.2
32.1
28.3
72.5
68.6
51.5
37.0
11.2
6.6
30.5
36.5
17.6
11.5
13.2
3.2
27.5
17.4
40.0
16.2
9.1
27.3
23.5
28.4
28.5
21.1
7.3
14.8
17.5
19.1
Cerklje
Kranj
Sorica
Železniki
8.4
8.5
72.4
14.3
9.9
6.7
25.5
14.2
4.8
8.2
34.0
14.3
22.2
25.5
47.6
69.5
2.1
6.5
32.9
30.8
4.4
5.5
18.9
14.0
19.9
22.0
y19.3
17.2
19.1
9
20.9
Dražgoše
Leskovica
19.8
13.2
18.3
12.9
18.0
9.5
73.1
48.0
33.5
23.7
15.3
?
39.7
13.3
17.1
18.5
Nova Oslica 15.6 11.6 23.5 32.6 24.6 8.7 13,6 15.1
Davča 28.0 16.1 10.9 35.0 32.2 16.0 16.2 18.8
Žiri 13.1 18.7 26.1 45.8 33.2 12.1 23.2 6.2
Trata 11.6 11.0 6.0 45.0 23.5 9.0 24.0 6.0
Lučna 15.9 15.2 16.2 45.1 23.0 11.7 23.1 12.9
Javorje
Orni vrh
8.0
6.2
6.3
17.8
6.1
0.9
36.2
35.8
22.0
6.1
9.2
4.8
25.2
32.0
12.7
3.9
Repnje (Vodice)
Škofje Loka
9.6
10.3
17.4
7.1
8.2
9.0
21.7
35.0
1.4
10.2
8.7
9.6
28.2
17.8
11.9
18.0


77




ŠUMARSKI LIST 2/1927 str. 24     <-- 24 -->        PDF

Poškodbe in pustošenja po poplavah in viharjih.


O- poškodbah naj omenim najprej v splošne m najbolj prizadete
kraje in učinek izkazanih velikih padavin:
Hude sledove je zapustil naliv, ki je divjal dne 8. avgusta 1926 zlasti
v območju občine Koroška Bela na Gorenjskem.


Neprimerno večja pa so bila razdejanja poplave koncem septembra
1926 v škofjeloškem sodnem okraju in v sosednjem delu logaškega in ljubljanskega
sreza. V gozdovih Žirovskega vrha. kjer izvirajo številni hudourniki,
je škoda ogromna. V vsakem hudourniškem vodotoku je zdrknilo
s pobočij mnogo usadov z drevjem vred v struge, M so se zamašile
ter mestoma napolnile, tako na primer v Zabrežnikovem potoku do višine
20 m. V občini Žiri je zdrknilo s pobočij raznih hudournikov okoli 7000
plm drevja.


Poleg Zirov so največ trpele sledeče občine v škofjeloškem sodnem
okraju: Oslica, Trata, Poljane, Zminec, Škofja Loka in Šora. V teh občinah
so zopet najhujše prizadeti oni kraji, ki leže na desnem bregu Poljanske
Sore do Gorenje vasi. v nadaljnjem toku pa je poplava napravila
tudi ob levem bregu obilo škode.


Sme se trditi, da gre tu število usadov v stotine. Glavni usadi v gozdovih
so v dolini Brebovnice, v Bodoveljski grapi, pod vasjo Hlavčje njive
in proti Sovodnji.


Razmeroma najobčutnejšo škodo so v teh krajih utrpeli mali lesni
trgovci in Žagarji. Voda je odnesla, uničila ali poškodovala celo vrsto žag.


V ljubljanskem srezu so oškodovane najbolj občine Polhov Gradec.
črni vrh. Dobrova in Medvode. Škoda vsled odnesene listnate stelje znaša
na pr. samo v občinah Dobrova, Šujea. Podsmreka. Žlebe in Glin ce okrog


50.000 Din. V istih občinah je voda vzela 440 plm podelanega lesa v vrednosti
ca 60.000 Din. Škode, ki je nastala vsled izpranja humusa, sedaj n;
mogoče ceniti; pokazala se bo šele v bodoče vsled pomanjšanja prirastka
v gozdovih.
Voda, ki se je zbirala z veliko naglico v grapah in hudourniških strugah,
je erodirala na neštevilnih mestih bregove, obraščene večinoma z
drevjem. Usadi ob bregovih so mestona zajezili .struge in s tem povečali
nevarnost za podolja.


Okrog Polhovega Gradca in Črnega vrha so se stari usadi, ki jih je
utrgala velika poplava že leta 1924., močno razširili; poleg tega pa je nastalo
nebroj novih. V teh krajih je zdrčalo v doline ca 3000 plm drevja.


Poleg malih Žagarjev so najhujše prizadeti gozdni posestniki s tem.
da je voda raztrgala gozdne poti, talko da je spravilo lesa iz gozda silno
težavno. Baš sedaj, ko bo treba kmalu pospraviti igličasto drevje, ki ga je
bil podrl vihar, bode marsikateri težko prizadet, ker bo moral po svojem
gozdu vse sam popraviti.


V kamniškem srezu so se utrgali s strmin plazovi in kotalile skale.
Z branilnega gozda na Kriški gori pod Starim gradom pri Kamniku je
pridrvela skala in je poškodovala stanovanjsko hišo. Deroča voda je odnesla
mnogo lesa.


Glasom poizvedb so škode, ki so jih trpeli ob septembrskem neurju
gozdni posestniki in lesni industrijci, v p o d r o b n e m sledeče:


78




ŠUMARSKI LIST 2/1927 str. 25     <-- 25 -->        PDF

V k r a n j e k e m s r e z u (poročilo sres. gozd. ref. ing. Krauta) :
V občini Sora je žaga Gašparja Pokorna iz Sore št. 8. močno poškodovana.


V občini Zminec je bil pri žagi Jurija Stanovnika iz Loga št. 4 porušen
jez, vsa žaga in turbina sta bili zasuti. Voda je vzela krog 120 plm
rezanega blaga in 50 plm hlodov.


Žaga Pavla Mraka iz Gaberka št. 8; tretjina dolgega jezu na Poljanšici
porušena, spodnji del žage zasut.
Žaga Fr. Mraka, Št. Peter št. 1. Jez uničen, doto eni kanal zasut, del
žage spodkopan. Voda odnesla 15 plm hlodov in rezanega blaga.


Žaga M. Sirnica v Bodovljah št. 12. Jez uničen, nabiralnik podrt, turbina
zasuta, nov kozolec za sušenje desk deloma podrt; voda odnesla 120
plm hlodov, rezanega blaga, parketov in robe za stole.


Žaga Fr. Euparja v Sv. Ožboltii. Uničena je po poplava 1924; sedaj
še nedograjena; voda vse odnesla, ostala samo turbina.
Žaga. Val. Sušnika, Zminec št. 2. Voda odnesla jez, zasula in pretrgala
dotočni kanal.


Pri žagi Fr. Hribernika v Puštalu je voda vzela 50 plm hlodov in rezanega
blaga, na skladišču Andreja Florjančiča iz Pungerta pa 25 plm
okroglega lesa.


V občini Škofa Loka je pri žagi Jos. Hafnerja odneslo 45 m jezu,
za 30 m ga bo pa sedaj treba še podaljšati. Odneslo je rake, odtrgalo kolesje
in spodnji del žage. Vzelo je 500 plm hlodov in rezanega blaga.


V občini Trata je pri Mih. Selaku v Todražu št. 3 voda odnesla in
zasula dotočni kanal, zasula spodnji del žage. odnesla mlin in kovačnjioo,
20 plm hlodov od žage, 50 plm lesa iz gozda in 2 vagona oglja.


Matija Jenko, Todraž št. 1. Voda odnesla jez. zasula dotočni kanal,
poškodovala žago, odnesla bajto.


Simon Selak, Todraž št. 6. Žaga zasuta, del žage odplavljen, naneslo
toliko, da je tok vode za 1.5 m višji. Odneslo je 10 plm hlodov in 100 plm
hraistove rezane robe. Žaga vsled nedostajanja moči najbrž ne bo mogla
več obratovati.


Franc Cankar. Brebovniea št. 1. Voda odnesla jez, rake, zasula spodnji
del žage.


Franc Ernožnik, Brebovniea 4; žaga podsuta, istotabo dotočni kanal.


Franc Stanovnik, Sestranska vas št. 1. Žaga popolnoma izginila. Tudi
jez močno poškodovan, mlin zasut.


Franc Homec, Dolenja Dobrava št. 33. Voda vzela jez, zasula dotočni
kanal in žago, vzela 10 plm rezane robe in 50 plm hlodov. Radi zvišanja
vodnega toka žaga najbrž ne bo mogla več obratovati.


V občini Poljane: Ivan Debeljak, Holavlje št. 1. Žaga uničena; voda
jo je porušila in premaknila naprej. Odneslo je 120 plm rezane robe m
50 plm hlodov.


Anton Božnar. Bukov vrh št, 8. Žaga močno poškodovana, turbina
zasuta.
Žage ob Ločivnici, 5 po številu, so le malo trpele; poškodovani so bili
samo jezovi.


Okroglega lesa je voda torej mnogo odnesla. Del odplavljenih hlodov
so dobili posestniki nazaj. Vendar jih je to mnogo stalo, ker jih je bilo
treba kopati iz nanešenega grušča in gramoza.


79




ŠUMARSKI LIST 2/1927 str. 26     <-- 26 -->        PDF

Poleg zgoraj navedenim je vzela voda okroglega lesa Leopoldu Hafnerju
iz Škofje Loke in P. Prezlju istotam 25 plm hlodov ter 45 plm
rezanega blaga.


Drv za kurjavo je voda odnesla najmanj 2000 prni, največ Ant. Ho-
manu iz Škofje Loke (70 pran) in pri vsaki žagi večje število krajnikov
in obrezov.


Rezanega blaga je šlo po vodi okrog 1300 plm. Poleg raznih lesnih
trgovcev je hudo prizadet Martin Božnar, posestnik, Hlavčje njive, ki mu
je odneslo preko 100 plm rezanega blaga.


Povzročeno škodo so cenili po občinah župani in zapriseženi cenilci.
Po poročilih gozdarskih organov pa znaša škoda v gozdih in na žagah:


50 ha uničenih sestojin razne starosti ... . Din 800.000
pogozdovanja in zasiguranja Din 100.000
1200 plm povsem izgubljenih hlodov ... . Din 200.000


800 hlodov, ki jih bo treba voziti nazaj, itd. . Din 60.000
1000 plm rezanega blaga, odnesenega ali polomljenega
Din 400.000


300 plm rezanega blaga, izkopavanje ... . Din 60.000
Škoda na kastah Din 100.000
2000 prm drv, obrezov in krajnikov ... . Din 150.000
Škoda na žagah, jezovih in mostovih ob žagah Din 1,700.000
Škoda radi otežkočenega spravila 7000 plm


hlodov . . Din 125.000
Skupaj Din 3,695.000


V ljubljanskem srezu (poročilo sres. gozd. ref. ing. Novaka) :


V občini Polhov Gradec so hudourniki, Velika Božna, Mala Božna,
Mačkov, Kuzlov in Gabrščnikov potok, nadalje Belca in manjši hudourniki,
ki izvirajo pri Dvoru, in se izlivaju v Gradaščico, povzročili največjo
škodo.


Al. Šiftarju iz Setnika 22 — je odneslo mnogo lesa.
Fr. Pustavrhu je odneslo jez in več lesa.
Pavlu Božnarju v Polhovem Gradcu je vdrla voda v žago, jo zasula


in močno poškodovala. Voda je odnesla od žage ves les.
V občini črni vrh je razdejanje podobno. Pobočja so vsa razorana
od neštevilnih plazov in usadov.
Ant. Ambrožiču v Smolniku 14 je voda odnesla žago.


V občini Medvode je odtrgalo v papirnici v Goričanah jez in zatvornice,
poškodovalo turbine in zasulo s peskom strojne oddelke. Odneslo
je 50 vagonov lesa za celulozo.


Petru Kavčiču v Preski je odneslo mnogo lesa.
Franu Žagarju v Preski je odplovilo drva in stavbeni les.
Jos. Šušteršiču v Seničici je odplavilo 800 tesanih hrastovih dog, 15
plm hrastovih plohov, 25 plm desk, 86 plm hlodov in pokvarilo žago.
Al. Rebolju iz Preske je odnesla voda 25 plm bukovih plohov.
V®a dolina Ločnice je bila popolnoma preplavljena, 16 posestnikom
je voda vdrla v hiše in odnesla drva.
Žago Mat. Šimica v Trnovcu je zagramozila voda in odnesla hlode
in deske.


80




ŠUMARSKI LIST 2/1927 str. 27     <-- 27 -->        PDF

V občini Dobrova je odplavilo ca 1000 q stelje. Vse žage so bile pokvarjene.
Odneslo je mnogo lesa.


V občini Vič je Ed. Mesesnelu poškodovalo žago in turbino.


V občini Sv. Joišt je veliko škode vsled plazov.


V občini Horjul je Jan. Tomincu na Samotorci št. 17 odneslo jez in
40 plin lesa.
Škoda, nastala v gozdovih vsled plazov, polomljenega in odnesenega
drevja se ceni sikupno na Din 800.000.


V 1 o g a š k e m s r e z u (poročilo sres. gozd. ref. ing. Novaka) :


Na gozdnem terenu so bile največje škode v davč. obe. Ledince, Dobračeva,
Žirovski vrh; nekoliko tudi v davč. obč. Žiri, Opale, Vrsnik.


Vsi žlebovi in potoki so postali pravi hudourniki. So globoko izpodkopani
in večinoma nedostopni, ker so poti porušene ali zasute od usadov,
na plavljenoga materijala, tramov, izkoreninjenih dreves, skal, kamenja
in zemlje. Velikega dela tega materijala sploh ne bo mogoče pospraviti.


Pri občinskem uradu v Žireh je bilo od 94 posestnikov prijavljenih
123 usadov. Lesa je uničenega za kakih 200.000 Din, odplavljenega izdelanega
lesa pa za kakih 240.000 Din.


Vodne žage so bile vse več ali manj poškodovane. Skupna škoda pri
teh znaša ca 150.000 Din. Žagi Joe. Oblaka. Selo št. 13 in Mat. Cankarja.
Selo št. 22 sta popolnoma odneseni. Skoda znaša po napovedi obeh strank


250.000 Din.
V kamniške m s re z u (poročilo sres. gozd. ref. ing. Novaka):


Voda je odnesla nad vasjo Krivčevo pripravljeni les več posesteiikov
v Črno. Največ trgovcu Fr. Bodljaju v Kregarjevem.
Kača je odnesla trem posestnikom mnogo hlodov, stavbnega lesa in
drv.
Veliko škode je imela tovarna za furnirje v Domžalah, last Iv. Kerča,
kjer je voda odnesla za 50.000 Din blaga.
Pokvarjenih je bilo tudi nekaj jezov in žag.


O poškodbah v g 1 a v n i h dolinah, ki so jih napravili poleg hudournikov
večji vodotoki, na pr. Gradaščica, Poljanska Sora, Sava, so slovenski
dnevniki obširno poročali; — tako o porušenih in zasutih hišah, preplavljenih
tovarnah in elektrarnah, razdrtih cestah, podrtih lesenih in betonskih
mostovih, i t. d. Posameznih nesrečnih slučajev tu ne kaže ponavljati,
ker jih je preveč.


Nekatera opustošenja so bila v dnevnikih uprizorjena s fotografskimi
posnetki.


Nesreča, ki je doletela par tednov po poplavah v Poljanski dolini tudi
Selško dolino, je zahtevala glasom poročila sres. gozd. ref. ing. Krauta.
sledeče žrtve:


Najhujše je trpela žaga Lovra Lavtarja iz Zalega Loga, ki stoji ob
izlivu Zale v Davčo. Franu Demšarju v Zalem Logu je voda poškodovala
žagi v Davči in Zalem Logu. Nadalje so trpele žage Jerneja Šmida
v Zalem Logu, Janeza Zgage v Davči, v Železnikih pa žage Janka


81




ŠUMARSKI LIST 2/1927 str. 28     <-- 28 -->        PDF

Demšarja. Gustava Egerja in Fužinska žaga, V nadaljnjem toku je Selscica
poškodovala žage Amalije Jeglič, Josipa in Antona Globocnika,
Gustava Egerja (2. žaga), Franca Dolenca in drugih. Pritoki Selščice
pa so poškodovali žagi Janeza .Trdine na Martinovem vrhu in Matevža
Dolenca v Prapotnem.


Voda je odplavila veliko hlodov, desk, drv. itd. Zasula je po drčah
mnogo hlodov, poškodovala izvozne poti, odnesla pri žagah mostove itd.
Vsa škoda se ceni na 1,000.000 Din.


Glede škode oktobrske poplave je iz poročil omenjenih dveh
gozd. referentov omeniti sledeče:


Sava in njeni pritoki so odnesli in poškodovali mnogo mostov. Bistrica
je v Mojstrani odnesla žago Cecilije Ambrožič; Sava je poškodovala
žago Jerneja Zupanca in Ivana Derniča na Lancovem pri Radovljici,
tvrdke Pogačnik in Fister Podnartom in žago v Soteski, Radovna je poškodovala
žagi Jerneja Koželja in Wilsonije v Grabčah.


Odplavilo je mnogo lesa, zemlje z njiv, travnikov, pa tudi gozda. —
Gozdne površine je odplavilo 2.10 ha.


Škodo je povečal silen vihar, ki je podrl v gozdih Verskega zaklada
krog 25.000 plm, v državnih gozdih pa 5000 plm igličastega drevja. Tudi
kmetski gozdovi so mnogo trpeli, zlasti v Bohinju (Rušev vrh, Praznica.
Zajamči. Grajska, Rečiška planina) in na Jelovici. V gozdih solastnikov
Dovje-Mojstrana je padlo 1500 plm. V celem okraju je največ trpela Belca
pod Kepo. Že lansko leto je podrl vihar v gozdih Verskega zaklada velike
množine, letoe pa zopet kakih 3000 plm. Kotlina Belce je sedaj že
močno ogoličena. kar znači slabe perspektive za kak nov. izreden naliv!


V kranjskem srezu je bila po tej poplavi najbolj ogrožena
Kokrskadolina.


Kokra, ki izvira v dobro obraščeni kotlini Komatere, je že v Komendskih
jarkih pobrala nelkaj hlodov, razdrla na mnogih mestih izvozno pot
na Spodnje Jezersko in porušila jez in most pri žagi Pije Hoje. Pri tej
žagi je nastal velik usad, ker so tla nasproti žagi ilovnata. Nato je voda
poškodovala Mocnikovo žago, odnesla izpod žage nekaj lesa in se razlila
po travnikih. Pri Rezmanovi žagi pa je spodkopala skladišče hlodov, raztrgala
je jez in odnesla lesnemu trgovcu Fr. Dolencu ca 80 plm hlodov.


Kar se tiče povirja hudournika Podstoržičem, je isto zelo razsežno
in — izvzemši v višjih legah in nekatera melišča — dobro obraščeno. Goljave,
nastale v zadnjih letih, so v razmerju z veliko površino sklenjenih
gozdov, razmeroma malega, obsega. Voda je pobrala po meliščih pod Vanežem
in pod Turni mnogo grušča, razdrla izvozno pot Podstoržič-Dol,
odnesla mostove in pobrala tudi nekaj hlodov. V nadaljnjem toku je razdrla
mestoma izvozno pot Dol—Kanonir, razdrla jez pri žagi Angele
Smrtnik in vzela nekaj lesa. Radi nezadostno profiliranega mostu pred
državno cesto pri Kanonirju se je voda zajezila ob hiši, koji je pretila nevarnost,
da jo odnese. Končno je voda predrla cesto in odnesla kos hiše.


V Koritu je izredno narastel hudournik, valil velike ekale in poglobil
svojo strugo povprečno za 0.5 do 1 m. Voda je poškodovala izvozno
pot, odnesla tri mostove, vzela pri razkladalni postaji vzpenjače Frana
Dolenca nekaj hlodov, malo višje pa večjo množino drv in končno zasula
s peskom in kamenjem ves park pred Dolenčevo vilo.


82




ŠUMARSKI LIST 2/1927 str. 29     <-- 29 -->        PDF

V dave. občini Zgornje Jezersko so vsi, sicer majhni potočki močno
narastli, spodkopali v jarkih strma pobočja, rušili mostove in zasipali rodovitna
zemljišča z gruščem. Na žagah so poškodovali rake in jezove.


Kokra je v svojem glavnem toku pobrala mnogo mostov, druge pa
poškodovala. Pri bivši deželni meji je porušila stari, ca 4 m visoki jez in
obrežne naprave. Vsa za jezom nakopičena množina gramoza je prišla
zato v tek, poškodovala nato jez pri gornji žagi družbe »Jezersko«, udrla
preko vrta na skladišče, pobrala tam ca 110 plm lesa in 2 kasti sku-
ret in porušila ob žagi dva mostova. Na spodnji žagi je odnesla del
jezu, spodkopala obrežne naprave, odnesla most posestnika Frana Heinribarja
in napravila tudi drugo škodo. Na žagi Helene Povšnar je zrahljala
jez, obrežne naprave in spodkopala most. Na žagi Janeza Stularja
je odnesla 100 plm desk in spodkopala skladišče. Juriju Povšnarju je odnesla
most in del jezu, končno je odnesla Frančiški Mubi v Potočah jez
in rake.


Vihar, ki je divjal 29. in 30. oktobra, je tudi tu v gozdovih istotako
napravil obilo škode. V srezu kranjskem je v celem vrglo gotovo 5000
plm in sicer v sodnem okraju Škof ja Loka 2500 plm, ostalo pa v tržiskem
in kranjskem. Največ je podrtega lesa v obč. Dražgoše in Oslica, Mnogo
pa je podrtega v davč. obč. Kokra, Zgornje in Spodnje Jezersko.


Skoda, ki so jo utrpeli lesni trgovci in gozdni posestniki, je ogromna.
Močno so prizadeti tudi vozniki iz občin Šenčur in Preddvora, Skoda
znaša. — ne vračunši porušeno državno cesto, podrte mostove in poljedelska
zemljišča — gotovo 1,500.000 Din do 2,000.000 Din.´


Očividec, ki je nameščen pri družbi » J e z e r s k o«, mi poroča o
tej poplava glede na poškodbe takole:


»V noči 29. oktobra je narastla voda odtrgala jez nad Fužinami
(Cunder), odnesla remizo za vozove z vozi, sanmi in kočijami vred;
vdrla je v hlev in po državni cesti med poštnim in pisarniškim poslopjem
ob zidovju graščinice. Vsi pritlični prostori so bili pod vodo. V kuhinji
je stala voda 30 cm visoko.


V isti noči je voda odnesla dva mosta na državni cesti, enega pod
Fužinami, drugega nad njimi ter most nasproti graščinice.


Sodeč po bobnenju, ki se je čulo, je voda valila ogromne množine
materijala, skal, gramoza, pa tudi lesa, a ne samo podelanega (tramov
in hlodov), temveč mnogo izruvanih celih smrek. To so je dobro opazovalo
drugo jutro, ko ee je bilo zdanilo in pa podnevi in je voda mala
in velika ´drevesa nosila s koreninami vred navzdol, kakor šibice.


Voda si je v noči izkopala novo strugo, to je preko zelenjadnega
vrta in gozdne drevesnice pod graščinico. Zasula pa je z gramozom in
večjim kamenjem državno cesto in ves skladiščni prostor med žago in
graščinico.


Na gornji žagi družbe »Jezersko« je bila le manjša zaloga hlodov
in od teh je bil le blizu vodne struge ležeči del odnesen. Rezanega blaga,
ki je bilo v kaste zloženo, ni nič zmanjkalo. Pač so bile odplavljene za
napravo primitivnih šup na zgornjem skladišču pripravljene deske III.
vrste. Spodnja, žaga ni bila prizadeta; ves materijal je tam ostal, kot je bil.
Le dovodni kanal in rake so bili zasuti in polni gramoza. Jez pri spodnji
žagi je bil ob desnem bregu Kokre odnesen in vsled tega tok vode izpremenjen.
.,,


83




ŠUMARSKI LIST 2/1927 str. 30     <-- 30 -->        PDF

Hlodi, spravljeni iz letošnje sečnje v graben z imenom »Lepi brod«,
ki se steka v Kokro oh Gornji žagi, so ostali, dasiravno so v višinskih
pobočjih nad Kokro gole sečine. Iz eecenj na pobočjih Reške doline
(proti Storžiču) in iz kotline Zabukovca je bilo po izjavah sečnih akoadantov
le malo hlodov odnesenih, čeravno jih je bilo že precej spravljenih
do jarkov. Dokaz, da je bilo tu le malo lesa odplavljenega, je dejstvo,
da je ostal popolnoma ohranjen mostič čez ta jarek, ki stoji pred izlivom
v potok Reko. Pač pa so bili hlodi v gornjem delu jarka z gramozom
zasuti.


Kulture, izvršene na lanskih sečinah v Zabukovcu in pod Tržiškim
sedlom niso nič trpele, kar kaže, da materijal od tam ni bil splavljen
v dolino.


Največ gramoza je voda pobrala in odnesla v dolino izpod Storžiča
in Vaneža, kar je gotovo tudi povzročilo porušenje izvozne poti in mostov.
In tam se ni sekalo.


S Kovfcove žage je voda odplavila nekaj tramov, desk in drobnega
lesnega materijala.


Ta materijal, odneseni hlodi, vejevje, in predvsem cela, izruvana
smrekova drevesa, so se gnetli ob privatnem mostu nad Kanonirjem, zamašil
se je [profil in je nato voda odtrgala ta most.«


V kamniške m srazu je oktobrsko neurje delovalo sledeče:


Najbolj so besneli potoki Kamniška Bistrica, Bisteršica in Orna.
Potok na vzhodni strani Plesivca pod Kranjskim Rakom, je privalil
ogronnio gramoza ter raztrgal in zasul pot, ki pelje k Ranku. Tik nad
vasjo Žaga je bila zasuta cesta.


Na iniciativo sreskega poglavarja je kamniška požarna hramba organizovala
prvo obrambo s pomočjo orožništva in okrajnega gozdarja.
Sekalo se je in dovažalo več dni iz bližnjih gozdov smreke, jelke in borovino,
ter jih pokladalo ob ogroženih mestih ter z močno žico pritrdilo, da
se je nekoliko ubranilo trganje bregov oh narastlih vodah.


Vihar je podrl v Mekinskem gozdu ca 400 plm smrekovega in jelovoga
drevja, za Starim gradom ca 600 plm, nad Zalužami 200 plm, za
graščino Jablje 500 plm, večinoma v starih sestojih. Tudi na pobočjih
Kamniške Bistrice je mnogo podrtnic. V kmetskih gozdih je vihar raizmeroma
malo škode napravil. Vsega skupaj je na tleh ca 3000 plm lesa.


Brvi, mostiči so večinoma odplavljeni, posamezni jezovi pa močno
poškodovani.


Kar se podolj a tiče, so ogromne vodne množine, ki eo pridrvele
od stranskih pritokov v Savo, zahtevale v gornji Savski dolini od Kranja
navzgor skoro vse mostove, razen železniških, tako da je bil promet
onemogočen. Kokra je vzela med Jezerskim in Preddvorom 22 mostov,
je mestoma popolnoma razdrla državno cesto, tako da je bila dolina
odrezana od ostalega sveta hi je zastal dovoz potrebnih živil in izvoz
lesnih izdelkov.


Razdejanih objektov še dolgo ne bo mogoče popraviti, ker bi bilo
v te evrhe treba veliko denarnih sredstev.


O pustošenjih oktobrske povodnja so priobčili slovenski dnevniki
zanimive slike, ki pa zdaleka ne morejo predočiti vsega gorja, ki je prišlo
nad težko priizadete kraje in posestnike, ki so tam doma.


84




ŠUMARSKI LIST 2/1927 str. 31     <-- 31 -->        PDF

O silnosti te katastrofe si morejo oni, ki je niso videli, napraviti
sliko, ako si predočijo, da je mogla Radovna (pritok Save Dolinke na
desnem bregu) odnesti znani, visoko nad šumom v Vintgarju zgrajeni
most.


Zadnja poplava leta 1926. je koncem novembra napravila zlasti v
gornji Savski dolini ponovno ogromno škodo. Samo železniški
erar ima velikanske izdatke za popravo porušene proge.


Sava je porušila žago in mlin Frica Razingerja Podkorenom, v
Kranjski gori pa žago Ivana Jalena in Jakoba Cerneta, na žagi Josipa
Zupana v Podkužah pa je poškodovala jez in rake. Pišenca je zelo poškodovala
žago Jos. Koširja v Kranjski gori. Voda je odnesla vse mostove,
razen železniških, trgala bregove, rušila državno cesto, spodkopala
železniški nasip i t. d. Odnesla je tudi nekaj lesa.


Vihar je zopet podiral drevje, tako da je v radovljiškem sama vsega
skupaj v letu 1926. — približno 50.000 pim podrtnic.


V Vitrancu. na Poljani i t. d. so se utrgali novi usadi.


Skoda po novembrski poplavi gre zopet v milijone.


Tudi Kolenska dolina je imela zopet poplavo. Voda je zopet nosila
cela drevesa in nekaj hlodov. Slednjih pa le toliko, kolikor so jih
bili pri gradnji provizornih mostov pustili v strugi.


Celokupna škoda, vštevši razdejanja, opustošenja in uničenja v podoljih
in seliščih, se ceni v srezih: Radovljica, Kranj, Logatec, Kamnik
in Ljubljana na 70 do 90 miljonov Din. Drugi srezi niso hudo prizadeti.


(Nadaljevanje bo sledilo.)


Crues et l´exploitation des forets en Slovénie.
Rédaetion


85