DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu




ŠUMARSKI LIST 2/1927 str. 24     <-- 24 -->        PDF

Poškodbe in pustošenja po poplavah in viharjih.


O- poškodbah naj omenim najprej v splošne m najbolj prizadete
kraje in učinek izkazanih velikih padavin:
Hude sledove je zapustil naliv, ki je divjal dne 8. avgusta 1926 zlasti
v območju občine Koroška Bela na Gorenjskem.


Neprimerno večja pa so bila razdejanja poplave koncem septembra
1926 v škofjeloškem sodnem okraju in v sosednjem delu logaškega in ljubljanskega
sreza. V gozdovih Žirovskega vrha. kjer izvirajo številni hudourniki,
je škoda ogromna. V vsakem hudourniškem vodotoku je zdrknilo
s pobočij mnogo usadov z drevjem vred v struge, M so se zamašile
ter mestoma napolnile, tako na primer v Zabrežnikovem potoku do višine
20 m. V občini Žiri je zdrknilo s pobočij raznih hudournikov okoli 7000
plm drevja.


Poleg Zirov so največ trpele sledeče občine v škofjeloškem sodnem
okraju: Oslica, Trata, Poljane, Zminec, Škofja Loka in Šora. V teh občinah
so zopet najhujše prizadeti oni kraji, ki leže na desnem bregu Poljanske
Sore do Gorenje vasi. v nadaljnjem toku pa je poplava napravila
tudi ob levem bregu obilo škode.


Sme se trditi, da gre tu število usadov v stotine. Glavni usadi v gozdovih
so v dolini Brebovnice, v Bodoveljski grapi, pod vasjo Hlavčje njive
in proti Sovodnji.


Razmeroma najobčutnejšo škodo so v teh krajih utrpeli mali lesni
trgovci in Žagarji. Voda je odnesla, uničila ali poškodovala celo vrsto žag.


V ljubljanskem srezu so oškodovane najbolj občine Polhov Gradec.
črni vrh. Dobrova in Medvode. Škoda vsled odnesene listnate stelje znaša
na pr. samo v občinah Dobrova, Šujea. Podsmreka. Žlebe in Glin ce okrog


50.000 Din. V istih občinah je voda vzela 440 plm podelanega lesa v vrednosti
ca 60.000 Din. Škode, ki je nastala vsled izpranja humusa, sedaj n;
mogoče ceniti; pokazala se bo šele v bodoče vsled pomanjšanja prirastka
v gozdovih.
Voda, ki se je zbirala z veliko naglico v grapah in hudourniških strugah,
je erodirala na neštevilnih mestih bregove, obraščene večinoma z
drevjem. Usadi ob bregovih so mestona zajezili .struge in s tem povečali
nevarnost za podolja.


Okrog Polhovega Gradca in Črnega vrha so se stari usadi, ki jih je
utrgala velika poplava že leta 1924., močno razširili; poleg tega pa je nastalo
nebroj novih. V teh krajih je zdrčalo v doline ca 3000 plm drevja.


Poleg malih Žagarjev so najhujše prizadeti gozdni posestniki s tem.
da je voda raztrgala gozdne poti, talko da je spravilo lesa iz gozda silno
težavno. Baš sedaj, ko bo treba kmalu pospraviti igličasto drevje, ki ga je
bil podrl vihar, bode marsikateri težko prizadet, ker bo moral po svojem
gozdu vse sam popraviti.


V kamniškem srezu so se utrgali s strmin plazovi in kotalile skale.
Z branilnega gozda na Kriški gori pod Starim gradom pri Kamniku je
pridrvela skala in je poškodovala stanovanjsko hišo. Deroča voda je odnesla
mnogo lesa.


Glasom poizvedb so škode, ki so jih trpeli ob septembrskem neurju
gozdni posestniki in lesni industrijci, v p o d r o b n e m sledeče:


78