DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu




ŠUMARSKI LIST 2/1927 str. 39     <-- 39 -->        PDF

,postopanja samega in tudi glede svojih zasebnopravnih žalitev nima nikakšne pravice
do pritožbe ali tožbe, ako se obdolženec oprosti prestopka ali ako ee kazensko postopanje
ustavi ali sploh ne uvede. V takem primeru je oškodovancu odprta pač le civilnopravdna
pot. Po § 69 gozdnega zakona je zaradi gozdnopolicijskih prestopkov
postopati uradoma in pomenja izraz »na zahtevo oškodovanca« le toliko, da obče
upravno oblastno preišče, ali je zadostnih razlogov za uvedbo kazenskega postopanja.
Oškodovani ovaditelj pač nima položaja stranke in nikakor ni dolžnost občega upravnega
oblastva, da bi na ovadbo oškodovanega moralo uvesti kazensko postopanje,
izvesti vse od oškodovanca ponuđene dokaze in postopanje končati z obsodbo ali
oprostitvijo, marveč kadar ni zadostnih razlogov za kazensko postopanje, se iste
sploh ne uvede in kadar je uvedeno postopanje dospelo do mrtve točke, se mora isto
tudi ustaviti. Iz navedenih razlogov upravno sodišče ni moglo najti bistvenega nedostatka
v tem, da upravno oblastvo ni zaslišalo predlaganih prič.


Na predlog tožitelja pri ustni razpravi, da se upravno sodišče oziraj tudi na


odredbe zakona o zagradbi hudournikov od 30. VII. 1884, avstr. drž. zak. št. 117 in
štajerskega vodnopravnega zakona od 18. I. 1872, dež. z.ak. štev. 8, se upravno sodišče
ni moglo ozirati, ker se taka zahteva ni ne v predhodnem upravnem postopanju, ne
v tožbi na upravno sodišče stavila, marveč je tožitelj v predhodnem upravnem posto,
panju z vlogo z dne 22. IX. 1923 izrecno zahteval obsodbo posestnika I. 1. na povrnitev
njegove po hlodih povzročene škode v smislu predpisov gozdnega zakon
a o plavi jen ju lesa, v svojem prizivu na direkcijo šum pa ponovno zahteval zaslišanje
prič o okolnosti, da so dne ... 1922 in . . . 1923. hlodi posestnika I. 1. pri plav


i ljenju razdrli tožiteljav jez.


* * *


Zoper to razsodbo se je N. N. pritožil na Državni svet v Beogradu.


Državni svet pa je pritožbo na osnovi ČL 37. in 41 zatona o Državnem svetu in
upravnih sodiščih odbil, .ker je našel, da razlogi pritožbe nimajo v zakonu opore za
razveljavljenje izpodbijane razsodbe.


Upravno sodišče v Celju je 29. oktobra 1924 n a tožb o N. N., v e 1 eseetnika
v X. zoper odločbo direkoije šuim v Ljubljani z dne
... 1924, štev. ... glede kazni radi prestopkov gozdnih zakonov
po dne ... 1924 izvedeni ustni razpravi in sicer po zaslišanju
poročila sodnika poročevalca in izvajanj tožiteljevega zastopnika
razsodilo takole:


Tožba ee zavrne. Izrek o stroških odpade, ker niso nobeni
narasli.
Razlogi:


S kazensko razsodbo od ... 1924, št. je okrajno glavarstvo v ... kaznovalo
veleposestnika N. N. v X. zaradi prestopka §§ 3 in 4 uredbe pokrajinskega namestnika


od 30. IX. 1912, staj. dež. zakonika št. 41, (opustitev namestitve kvalificiranega gozdnega
upravitelja in usposobljenih gozdarjev) in zaradi prestopka § 4 gozdnega zakona
od 3. XII. 1852, avstr. drž. zak. št. 250, oziroma § 13 zakona Uradni list št. 383 ex
1922 (opustitev z oblastvenimi odloki od 1921, št. 3913 in od ... 1922, štev.
... odrejene pogozditve) na -globo Din odnosno na ... mesece zapora, Zoper to
. razsodbo se je N. N. pritožil na direkcijo šum v Ljubljani, češ, da je poleg upravitelja


A. B. v Y. nastavil še usposobljenega gozdarja C. D. in še enega gozdarja, 2 čuvaja in
drugo pomožno osobje, dalje . da je na goličavah izvršil nove naaede po preizkušenom
najboljšem načinu. Z odločbo od .. . 1924, št. ... je direkcija šum izpodbijano kazensko
razsodbo glede krivde in kazni v polnem obsegu potrdila in zavrnila vloženo