DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 4/1927 str. 26 <-- 26 --> PDF |
Ing. ANTON Š1V1C: POPLAVE V LJUBLJANSKI OBLASTI IN GOZDARSTVO (Konec) Restavracijska dela; podpore. P P oškodbe vsled poplav so tako ogromne, da jih posameznik brez pomoči države in drugih faktorjev ne bo mogel sam popolnoma popraviti. Trajalo bo gotovo leta in leta, preden se bodo mogle gotove naprave in kulturna zemljišča spraviti kolikor toliko v prejšnji stan. Po dolinah, koder ©o divjale poplave, je treba odpeljati naplavljeni grušč in gramoz s poljedelskih zemljišč, popraviti odnosno znova zgraditi raztrgane, porušene1 ali odnesene poti, ceete in moetove; popraviti ali znova postaviti razdrte ali odplavljene jezove, odkopati zasute vodne struge, določne kanale, popraviti žage in druge industrijske naprave oib potokih in rekah, popraviti odnosno zgraditi poškodovane hiše in gospodarska poslopja, izčistiti po hribih jarke in izkopati zasute hlode in cela izruvana drevesa, kolikor bo mogoče, i t. d. Kar je državnih ustanov, se je takoj lotila dela državna železnica, ki je v kratkem času popravila razdrto progo v gornji Savski dolini. Tudi deloma porušeni most preko Sore pri Medvodah in poškodovani most preko Save pri Tacnu se je končno popravil z državnimi sredstvi. Za druge poprave pa ni bilo javnih denarnih sredstev in je vsak po poplavah nesrečno prizadeti ostal skoro le sam na.se navezan. Med njimi je nekaj takih, ki jim je poplava uničila skoro vse, kar potrebujejo za svojo eksistenco. Toda težko prizadeti niso samo navezani na popravo lastne škode, temveč eo morali zasebniki celo sami zgraditi vsaj za silo nekaj takih naprav, ki so povsem javnega značaja, tako na ,pr. državno cesto in nekatere mostove v Kokrski dolini, da so čimprej odprli prometno zvezo, brez koje bi imeli še večjo škodo, zvezo, ki je za preživljanje prebivalcev in industrijskih delavcev v Kokri in na Jezerskem prepotrebna. Tudi nekateri glavni mostovi preko Save so bili popravljeni od zasebnikov na ta način, da je država prispevala samo z dobavo lesa. Dosedanje podpore v denarju so v primeri s škodo malenkostne. Državne v denarju do konca februarja 1927 menda sploh ni bilo, pač pa je dala državna gozdna uprava 2577 plm smrekovega in 85 plm mecesnovega lesa po znižani ceni in sicer: 184 |