DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 4/1927 str. 28 <-- 28 --> PDF |
Med svetovno vojno in v dobi, ki je tej «ledila, se je jako malo gradilo ob potokih hudournikih, ker v te svrhe niso bila — in tudi sedaj niso na razpolago denarna sredstva, ki bi bila potrebna.1) Zagradba hudournikov pa vselej računa tudi na ohranitev in zboljšanje vegetacijskih razmer v vsakem hudourniškem območju z oziroma na retencijo, oviranje naglega odtoka podavin in zabranitev pomikanja drušča v doline. O retenciji sem že v prejšnjih izvajanjih omenil, da absorbira vegetacija velik del atmosferilij. Kakor kažejo opazovanja, ki pa nikakor še nieo prišla do konkretnih in številčno točnih zaključkov, morejo gozdne obrše in gozdna tla sprejeti m zadržati padavine le do neke maksimalne količine; ko pa so tla nasičena, ne morejo sprejeti večjih množin vode.2´) Ravnotalko je velikega pomena oviranje naglega odtoka padavin po vegetacijski odeji in njenem koreninju. Pa tudi to gre le do neke skrajne meje in ne more preprečiti poplav ob izredno močnih ali dolgotrajnih nalivih ali takrat, kadar se po hribih in planinah naglo stajajo debele plasti snega. Vendar s tem ni rečeno, da goizd nima eminentnega pomena za večje vodotoke. Razen vodnih mas je treba upoštevati premikanje grušča, ki ga gozdovi precej izdatno zadržujejo in vežejo ter varujejo tla posebno tam, kjer jih podpirajo «motrena dela urada za zagradbo hudournikov. Zato moramo slej kot prej stremeti za tem, da ostanejo gozdi v hudourniških okoliših kolikor mogoče dobro ohranjeni, da se jih previdno izkorišča ter po možnosti izboljšava. To velja posebno glede sekanja, pogozdovanja goljav, spravila posekanega lesa, čiščenja z lesom in sečnimi ali pa spravilnimi ostanki založenih jarkov. V zvezi s spravilom je tudi pravilno zlaganje posekanega in izdelanega lesa velike važnosti. Kar se tiče sekanja, spravljanja in zlaganja lesa v okolišu hudournikov, imamo zanje posebne predpise v dne 28. februarja 1922 uzakonjeni naredbi bivše deželne vlade iza Slovenijo. V tej naredbi se glasijo §§ 16., 17., 18. in 19. tako-le: »§ 16. Pristojno politično oblastvo določi za vsak primer posebej obseg hudourniškega okoliša po zakonu z dne 30. junija 1884. drž. zak. št, 117. Okrajno politično oblastvo pa razglasi tudi vse do sedaj pravomoćno že določene hudourniške okoliše. Predpisi §§ 17., 18. in 19. veljajo za hudourniške okoliše, določene in razglašene v smislu prvih dveh odstavkov tega paragrafa, § 17. Za vse sečnje v hudourniškem okolišu veljajo razen splošnih določil §§ 2. do 15., še ti-le posebni predpisi: V hudourniških okoliših se mora les vobče sekati, spravljati in zlagati kar najoprezneje, da se obvarujejo tla, bregovi in morebitne zagradbene naprave vsake poškodbe, odnosno ogrozitve. *) Primerjaj spis: Ing. V. Fasan: »Zagrađba hudournikov v Sloveniji« v knjigi: Pola stoljeća šumarstva, Zagreb, 1926. 2) Zanimiv je referat, ki ga je podal Dr. F. Frankhauser iz Berna o zagradbi hudournikov in o vlogi gozdov, o priliki nekega kongresa več let pred svetovno vojno Po njegovem naziranju morejo gozdovi, odnoeno gozdna tla zadržati le 15 do 20 mm padavine. Večjo vlogo pa pripisuje gozdu glede na vezanje iz zadrževanje grušča, traosspiracije vode, i dr. Sieer pa pravi, da naj bi se izvršili točni poskusi, ki naj na^ tančneje doženo še ne dovolj dognano vlogo gozda pri poplavah, usadih i t. d. 186 |