DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 4/1927 str. 29 <-- 29 --> PDF |
Okrajno politično oblastvo naj izda, po potrebi v sporazumu z uradom za zagradbo hudournikov, ko dovoljuje sečnjo, vse potrebne predpise in prepovedi za izvršitev sekanja in spravljanja lesa v takih ložah na najmanj škodljivi način. Posestnik gozda, kupec lesa, kakor tisti, ki je prevzel sečnjo in spravljanje lesa, ®o solidarno obvezani, da po vsakokratnem sekanju in spravljanju lesa popravijo vse zaradi tega nastale poškodbe tal in naprav, oziroma da trpe stroške za njih popravo. § 18. Za sekanje lesa, stoječega v profilu hudourniške struge, t. j . na pobočju in bregu hudournika, do kamor sega vpliv visoike vode, je treba posebne dovolitve okrajnega političnega oblastva. Spravljati les po zemljatih drčah, grapah z mehkim dnom, meliščih in vodotokih hudourniškega okoliša sploh ter uporabljati hudourniške struge za spravljanje lesa, je dovoljeno le po snegu ali zamrzlih tleh, dokler se ne napravijo potrebne gozdne poti. Izjeme sme dovoljevati okrajno politično oblastvo sporazumno z uradom za zagradbe hudournikov. Za plavbo lesa v teh okoliših veljajo predpisi §§ 26. do 43. gozd. zak. z dne 3. decembra 1852., drž. avstr. zak. št. 250. Po drčah, grapah in vodotokih se ne sme puščati noben les, da bi ležal ondod; tudi ee morajo odstraniti začasne lesene naprave, ki so služile pri spravljanju lesa, sicer se tak les zapleni in odstrani ob stroških lastnikovih. V poplavljenem okolišu hudournikov kakor tudi na nevarnih strmih obronkih je dopuščeno zlagati les ali napravljati ogljenioe (kope´) le z dovolitvijo okrajnega političnega, oblastva. § 19. Za točno izpolnitev določil, navedenih v §§ 17. in 18., sme okrajno politično oblastvo predpisati primerno kavcijo in z njo ravnati po predpisih §§ 13. in 14.")« Dostaviti moram, da se ti predpisi še ne uveljavljajo, ker oblastva, ki imajo izločevati hudourniške okoliše, teh še niso določila in razglasila. Pač pa je uveljavljati v takih krajih določbe § 6. in eventualno tudi § 7. splošnega gozdnega zakona, ki dopuščajo v visokih legah in na strmih pobočjih sečnje na golo le v Oizkih pasovih ali pa tako, da se sestojine gozdov polagoma preberO´. Nastale goljave je v takih go-zdovih takoj, t. j . tekom enega do dveh let zopet pogozditi. Na strmih hudourniških pobočjih bi bilo torej omejiti, po potrebi tudi popolnoma zabraniti sekanje na golo. Kolikor v krajih, kjer so divjale poplave, stare goljave še niso pogozdene, ali pa bodo vsled polomij in podrtij po viharju nastale nove, treba jih bo čimprej pogozditi. Hvalevredno bi bilo, ako bi težko prizadeti, posebno mali gozdni posestniki mogli dobiti potrebno število sadik brezplačn o iz državnih in okrajnih gozdnih drevesnic, če ee jim že ne more hkrati nakloniti tudi denarne podpore za stroške pogozdovanja. Gledati bi bilo tudi na to, da bi se usadi, ki so obviseli in niso zdrknili v doline, zavarovali s tem, da se zasadijo s primernimi sadikami ali potaknjenci, da se utrdijo s pregradbami, da se prepleto, i dr. Nasprotno pa je treba drevje ob robu usadov in natrganih, strmih bregov, posebno visoko stebelno in staro drevje, takoj posekati in odstraniti. 3) §§ 13. in 14. se nanašata na predpis kavcij in na postopanje s kavcijami. 187 |