DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu




ŠUMARSKI LIST 4/1927 str. 30     <-- 30 -->        PDF

Prepričati pa ee je tuđi, ali je na zemljiščih nad mejo donosnih goz


dov vse v redu. Radi pomirjenja hudournikov je treba zabraniti ali pri


merno omejiti pašo na takih pobočjih, ki ee vdirajo ali posedajo in drčijo


nizdol; na nevarnih mestih je treba omejiti premočno izkoriščanje stelje


Dobro je paziti nadalje na strma pobočja, obraščena z rušjem ali plaze


čim se borom,, ki lepo varuje pod njim ležeče gozdove in druge kulturne


vrate, včasi tudi stavbne objekte. Eadi tega je točno upoštevati določbe


§ 15. pravkar cit. zakona iiz leta 1922, ki pravi:


»Za sekanje rušja na ploskvi, ki meri eno četrtino hektara ali več, ee


uporabljajo, ne da bi se upoštevale kulturne vrste dotičnega zemljišča po


zemljarinskem katastru, primerno določila §§ 2. do 14. tega zakona.


Okrajno politično oblastvo sme predpisati sekanje na golo pri rušju
v vodoravnih pramenih.
Požiganje rušja je prepovedano«.


Kar se tiče spravila lesa iz strmih pobočij v ostro zarezane grape,
stojimo tu pred jako perečim vprašanjem. Imamo v gorah kraje, iz katerih
sploh ni mogoče na drug način spraviti lesa, kakor po zemljatih. strmih,
deloma celo prepadnih drčah, po katerih se mnogo lesa obtolče, razbije
ali razkol je. Takšnega težavnega spravila ne vidimo le v kmečkih,
marveč tudi v gozdih, upravijanih po državni upravi. Koder je spraviti
večjo množino lesa iz gozdov, si pomagajo s tem, da poistavijo lesene .riže,
za večletna, izdatna spravila, pa žične vzpenjače.


Lesene riže je treba, ko se jih v dotičnem kraju več ne potrebuje, odstraniti
iz območja jarkov. Ako se jih pusti, da tam propadejo, lahko zajezijo
ali zamašijo vodotoke, kar je pri hudih nalivih lahko usodno. Sploh
je treba skrbeti, da so globoko zarezani jarki očiščeni lesovja.


Da se zmanjša nevarnost ob nalivih, je treba gozdne poti, ki teko ob
hudourniških strugah, primerno zavarovati, da jih narastla voda ne zasuje
z vejevjem in gruščem, drugod pa zopet ne raztrga in odplavi. Močno
rabljene, od težke vožnje razorane ceste, naj bi se sproti popravljale in
vzdrževale v dobrem stanju, kar se žal ne upošteva.


Skladovnice hlodov naj ne bodo v območju, kamor more seči poplava.
Tam pa, kjer ni prostora, da bi se hlodi spravili na prav varna mesta, jih
je zavarovati tako, da jih voda ne more dvigniti in odnesti. V to svrho naj
se hlodi tesno združijo na ta način, da se vanje na rtišču zabijejo obrabljene
stare kline (žage) od jarmenikov. Na ta način zvezani hlodi bodo
kakor se more pričakovati, ostali na skladišču in bo s tem zmanjšana nevarnost
poškodbe drugih objektov, kakor mostov, jezov, i t. d.


Jezovi v potokih in večjih vodotokih naj bodo trdni in naj se jih vzdržuje
v solidnem stanju. Isto velja glede mostov. Pri teh naj bodo pretočni
profili dovolj veliki, da morejo skozi nje tudi največje vodne množine,
ki so že nastopile v dotičnem kraju.


Na velik del nedostatkov, ki sem jih v tej razpravi omenil, je bil Veliki
župan ljubljanske oblasti opozoril prebivalstvo že po silni poplavi,
ki je bila meseca septembra 1926, in sicer na temelju referatov hidrotehničnega,
odn. hudourniškega in gozdarskega oddelka z okrožnico, ki je
bila razglašena po vseh srezih in se glasi:


»Ob priliki zadnjih dosedanjih poplav se je opazovalo, da so pospeševale
in povzročale izbruhe hudournikov poleg velikih padavin, nezadostnih
strug vodotokov, premajhnih mostnih propustov in premajnih pretokov
pri jezovih sledeče okolnosti oziroma sledeči nedostatki:


1.88