DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 4/1927 str. 30 <-- 30 --> PDF |
Prepričati pa ee je tuđi, ali je na zemljiščih nad mejo donosnih goz dov vse v redu. Radi pomirjenja hudournikov je treba zabraniti ali pri merno omejiti pašo na takih pobočjih, ki ee vdirajo ali posedajo in drčijo nizdol; na nevarnih mestih je treba omejiti premočno izkoriščanje stelje Dobro je paziti nadalje na strma pobočja, obraščena z rušjem ali plaze čim se borom,, ki lepo varuje pod njim ležeče gozdove in druge kulturne vrate, včasi tudi stavbne objekte. Eadi tega je točno upoštevati določbe § 15. pravkar cit. zakona iiz leta 1922, ki pravi: »Za sekanje rušja na ploskvi, ki meri eno četrtino hektara ali več, ee uporabljajo, ne da bi se upoštevale kulturne vrste dotičnega zemljišča po zemljarinskem katastru, primerno določila §§ 2. do 14. tega zakona. Okrajno politično oblastvo sme predpisati sekanje na golo pri rušju v vodoravnih pramenih. Požiganje rušja je prepovedano«. Kar se tiče spravila lesa iz strmih pobočij v ostro zarezane grape, stojimo tu pred jako perečim vprašanjem. Imamo v gorah kraje, iz katerih sploh ni mogoče na drug način spraviti lesa, kakor po zemljatih. strmih, deloma celo prepadnih drčah, po katerih se mnogo lesa obtolče, razbije ali razkol je. Takšnega težavnega spravila ne vidimo le v kmečkih, marveč tudi v gozdih, upravijanih po državni upravi. Koder je spraviti večjo množino lesa iz gozdov, si pomagajo s tem, da poistavijo lesene .riže, za večletna, izdatna spravila, pa žične vzpenjače. Lesene riže je treba, ko se jih v dotičnem kraju več ne potrebuje, odstraniti iz območja jarkov. Ako se jih pusti, da tam propadejo, lahko zajezijo ali zamašijo vodotoke, kar je pri hudih nalivih lahko usodno. Sploh je treba skrbeti, da so globoko zarezani jarki očiščeni lesovja. Da se zmanjša nevarnost ob nalivih, je treba gozdne poti, ki teko ob hudourniških strugah, primerno zavarovati, da jih narastla voda ne zasuje z vejevjem in gruščem, drugod pa zopet ne raztrga in odplavi. Močno rabljene, od težke vožnje razorane ceste, naj bi se sproti popravljale in vzdrževale v dobrem stanju, kar se žal ne upošteva. Skladovnice hlodov naj ne bodo v območju, kamor more seči poplava. Tam pa, kjer ni prostora, da bi se hlodi spravili na prav varna mesta, jih je zavarovati tako, da jih voda ne more dvigniti in odnesti. V to svrho naj se hlodi tesno združijo na ta način, da se vanje na rtišču zabijejo obrabljene stare kline (žage) od jarmenikov. Na ta način zvezani hlodi bodo kakor se more pričakovati, ostali na skladišču in bo s tem zmanjšana nevarnost poškodbe drugih objektov, kakor mostov, jezov, i t. d. Jezovi v potokih in večjih vodotokih naj bodo trdni in naj se jih vzdržuje v solidnem stanju. Isto velja glede mostov. Pri teh naj bodo pretočni profili dovolj veliki, da morejo skozi nje tudi največje vodne množine, ki so že nastopile v dotičnem kraju. Na velik del nedostatkov, ki sem jih v tej razpravi omenil, je bil Veliki župan ljubljanske oblasti opozoril prebivalstvo že po silni poplavi, ki je bila meseca septembra 1926, in sicer na temelju referatov hidrotehničnega, odn. hudourniškega in gozdarskega oddelka z okrožnico, ki je bila razglašena po vseh srezih in se glasi: »Ob priliki zadnjih dosedanjih poplav se je opazovalo, da so pospeševale in povzročale izbruhe hudournikov poleg velikih padavin, nezadostnih strug vodotokov, premajhnih mostnih propustov in premajnih pretokov pri jezovih sledeče okolnosti oziroma sledeči nedostatki: 1.88 |