DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 2/1928 str. 28 <-- 28 --> PDF |
ZAKONARSTVO, POLITIKA I ADMINISTRACIJA Upravno sodišče v Celju je 9. novembra 1927. na tožbo X. Y. industrijalca v N.. ravnatelja rudarske družbe »N« y N. po dru N., odvetniku v N. zoper odločbo rudarskega glavarstva za Slovenijo v Ljubljani z dne 1927., št., glede zastopstva v rudarskih stvareh brez javnega naroka, katerega sta se stranki odrekli na podstavi pribavljenih upravnih spisov v nejavni seji razsodilo tako-le: Tožbi se ugodi in izpodbijani upravni akt razveljavi zaradi nezakonitosti. Razlogi: V N. stanujoči X. Y., ravnatelj rudarske družbe »N« v N. je prijavil okrožnemu rudarskemu uradu v N. drja N., odvetnika v N., za pooblaščenca za vse pravne posle, ki se tičejo N. kot ravnatelja te družbe v smislu § 188. občega rudarskega zakona. Okrajni rudarski urad z odlokoin od 1927., št., ni1 priznal drja N. za pooblaščenca imenovanega direktorja, češ da se za pooblaščenca rudarskih podjetij priznavajo le avtorizirani rudarski inženirji. Zoper ta odlok se je X. Y. pritožil na rudarsko glavarstvo v Ljubljani, ker izpodbijani odlok ni imel pouka o pravnih sredstvih in ker je pooblaščenec po § 188. o. r. z. upraven organ. Rudarsko glavarstvo v Ljubljani je izpodbijani prvostopni odlok deloma razveljavilo in na osnovi čl. 8. točka 5. pravilnika o pooblaščenih inženjirjih rudarske in topilniške stroke odločilo, da sme zastopati dr. N. ravnatelja rudarske družbe »N« v vseh meščanskopravnih civilnopravnih poslih, dočim sme v tehniških poslih in v poslih tehniškc-administrativne službe rudarske stroke pri pristojnih oblastvih, kamor je prištevati tuđi vse posle rudarskopravne prirode, zastopati ravnatelja le pooblaščen inženjer. Proti tej odločbi, ki je bila odpravljena na X. Y. na dne 1927., je le-ta dne 1927. in torej v odprtem roku vložil tožbo na upravno sodišče. V tej tožbi navaja tožitelj, da toženo upravno oblastvo ni pravilno uporabilo zakona in zakonitih uredb in da so se v predhodnem upravnem postupanju kršili prcdpisi postopka, kajti 1. zastopanje strank pred rudarskimi oblastvi nikakor ni izključno pridržano pooblaščenim inženjerjem; 2. v pritožbi uveljavljcnega nedostatka glede pouka o pravnih sredstvih pritožno oblastvo ni saniralo; 3. tožitelj sploh ni zahteval od rudarskega oblastva izreka, da ga sme v vseh meščanskopravnih poslih zastopati odvetnik, vendar pa je bil njegov predlog glede zastupanja v poslih po rudarskem zakonu v celosti zavrnjen in se torej pritožbi ni deloma ugodilo. V danem primeru ni zadržkov v smislu čl. 24. zakona o drž. svetu in upravnih sodiščih in torej ni bilo povoda, da bi se tožba kar kratkomalo z odlokoin zavrnila zaradi nedopustnosti. Pri presoji tožnih točk je upravno sodišče nastopno preudarjalo: Po, § 188. občega rudarskega zakona od 23. V. 1854., avstr. drž. zak. št. 146., morajo rudarski podjetniki, ki ne stanujejo v okraju rudarskega oblastva prijaviti v tem okraju stanujočega pooblaščenca, ki naj oskrbuje upravo. Ta predpis velja tuđi za rudarske družbe, kojih direktor stanuje izvun okraja rudarskega oblastva. Pred vsem je treba preiskati, ali pravilnik o pooblaščenih inženjerjih rudarske in topilniške stroke, rudarskih geologih in kemikih, na katerega se opira izpodbijana odločba rudarskega glavarstva, sploh še velja. Na osnovi čl. 14. uzakonjene uredbe od 27. VI. 1921. o izpremembah in dopolnitvah uredbe o ustroju ministrstva za šume in rudnike je namreč izdal minister za šume in rudnike pravilnik o pooblaščenih inženjerjih rudarske in topilniške stroke, rudarskih geologih in kemikih od 15. I. 1923., Služ. Nov. št. 61. Ta pravilnik pa je, kar se tiče pooblaščenih inženjerjev rud. in topil. stroke, izgubil moč in veljavo, in velja 90 |