DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu




ŠUMARSKI LIST 2/1928 str. 30     <-- 30 -->        PDF

pač javnopravnega značaja, je ta praksa obenem tuđi javna. Da bi se izrazi »javna
praksa« in »civilna praksa« nanašali tuđi na poslovanje inženjerjev ta arhitektov
nameščenih pri privatnem podjetju, se tuđi ne sklada s pomenom teh izrazov, ki ga
jim pripisuje obča govorica. Nedoslednost v izrazih, rabljenih v obeh uredbah pa je
pripisati pač povojni manj točni zakonodajni in uredbodajni tehniki. Pravilnik za
izvrševanje poedinih odredb začasne uredbe o pooblaščenih inženjerjih in arhitektih
v drugem odstavku člena 12 pa vendar predpisuje, da srne biti pri podjetjih ali obratili.
ki opravljajo inženjerske posle in ki morajo imeti po veljavnih zakonih za strokovne
posle odgovornega strokovnjaka, ta strokovnjak samo pooblaščen inženjer ali arhitekt.
Ta predpis vsekakor nasprotuje; uredbi, na katere osnovi se je izdal, kajti uredba nima
v mislih teh inženjerjev. Ker se torej predmetni predpis ne sklada z uredbo, je
nezakonit in ga ne more vpoštevati upravno sodišče, ki je vezano na zakone, a na
uredbe in pravilnike le v toliko, v kolikor se na zakon opirajo in ne prekoračijo
danega pooblastila.


Ražen tega subjektivnega momenta se je ozirati tuđi še na neke stvarne momente.
Uredba o pooblaščenih inženjerjih ali arhitektih ima v mislih le tehniške posle,
in posle, ki so v zvezi z njimi, ter zastopanie pooblastiteljev pri vseh oblastvih
v teh-le poslih. Ni treba tu še razmotrivati, ali so se s predmetno uredbo izključno
pridržali pooblaščenim inženjerjem in arhitektom tuđi oni tehnični posli, ki se samostojno
vrše za tretje osebe, a za katere se poedini specijalni zakoni (.. pr. zakon


o koncesijoniranih stavbnih obrtih) zadovolje tuđi z manjšo strokovno izobrazbo. Ni
pa dvoma, da uredba o pooblaščenih inženjerjih in arhitektih v čl. 10, le prepoveduje,
da bi neopravičena oseba vršila posle pooblaščenega inženerja in prevzela priprav-
Ijalne ali izvršne inženjerske ali arhitektonske posle. Treba je torej, da se za
tretje osebe prevzamejo taki posli, nikakor se pa to ne nanaša
a) na posle, ki jih vrše nameščenci za podjetja ali obrt, pri katerem so
nameščeni,


b) ne na zastupstvo tretjih oseb pred oblastvi v stvareh, ki nišo izrazito inženjerske
ali arhitektonskega značaja, kar velja zlasti za pravne posle in najsi so ti pravni
posli tuđi v zvezi z onimi inženjerskimi in arhitektonskimi posli, za katere so dotični
inženierji pooblaščeni.


Iz navedenega dovolj jasno izvira, da uredba o pooblaščenih inženjerjih in arhitektih
nikakor izključno ne pridržuje zastopanje oseb v netehniških stvareh pri
oblastvih pooblaščenim inženjerjem in arhitektom.


Treba je še preiskati, ali morda zakon o namestitvi obratovodij in obratnih
paznikov v rudarstvu predpisuje namestitev pooblaščenih rudarskih in topilniških
inženjerjev. Po § 1. zakona od 31. XII. 1893. avstr. zak. št. 12. .. 1894. o namestitvi
obratovodij in pooblaščenih paznikov v rudarstvu je za tehnični obrat v rudniku oziroma
vsakega samostojnega obratuega oddelka namestiti sposobno osebo ter § 2. za
te osebe predpisuje posebno usposobljenost, dokazano z visokošolsko teoretično in
večletno praktično izobrazbo, a dopušča izjeme le za manjše in manj opasne rudniške
obrate tuđi osebe manjše kvalifikacije. Vendar se po naziranju upravnega sodišča za
opravljanje teh inženjerskih poslov pri rudarskih podjetjih še nikakor ne zahteva pooblastitve
v smislu veljavnih uredb o pooblaščenih inženjerjih in arhitektih in o ustanovitvi
inženjerskih zbornic. Kakor že gori navedeno gre pač le za nameščence, ki
moraio kot oblastvom odgovorni tehnični obratovodje dokazati svojo strokovno in
moralno usposobljenost, a ki nikakor nišo samostojni podjetniki vršeči posle za tretje
osebe. Ta zakon torej ne zahteva pooblaščenih inženjerjev, ter se nanaša zgoli rta
tehnične posle, vrhu; tega se pa položaj teh tehničnih nameščencev povsem razlikuje od
pravnega položaja pooblaščenca v smislu § 188. o. r. z.


Pooblastilo po § 188. o. r. z- je presojati raz vidik XXII. poglavja občega državlianskega
zakonika, namestitev kot obratovodja pa raz stališča XXVI. poglavja tega


92