DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 6-7/1928 str. 32 <-- 32 --> PDF |
Prepis pisma Maršalat Dvora Upravi Jugoslovenskog Šumarskog Udruženja Zagreb Po nalogu Njegovog Veličanstva Kralja, čast mi je dostaviti Upravi Jugoslovenskog Šumarskog Udruženja Njegovu srdačnu blagodarnost na poslatoj Spomen-Knjizi. Maršalat Dvora Đeneralštabni pukovnik Potpis nečitljiv Nama je neobično milo, što na osnovu iz zvanične potvrde Maršalata Dvora od 9. aprila 1928. možemo izvijestiti čitaoce,, da je Njegovo Veličanstvo Kralj, Visoki pokrovitelj Jugoslovenskog Udruženja, primilo svečano opremljeni primjerak Spomenice. Nas samo čudi činjenica, da nitko do urednika nije primjetio da zvanična potvrda o prijemu Spomenice nije stigla Udruženju. Naročito nam je mita, da je naša primjtedba u uvodniku aprilskog broja potaknula Upravu, te je aktom od 6. aprila o. g. zatražila potrebno objašnjenje. Uredništvo Štampanje zapisnika. Konstatujemo reda radi ovo. Sjednički zapisnici od 12. februara te 2. i 3. marta ove godine predani su u štampu i bili složeni već za aprilski broj a da urednik nije kontrolisao njihov obim. Tek po dovršenom slaganju urednik je mogao konstatovati, da su zapisnici po svojoj formi i obimu u protivurječju sa zaključkom Glavne Uprave od 16. i 17. decembra 1927. i skrenuo na to pažnju sekretaru. Glavna je uprava u tom zaključku zaključila, a urednik aktom br. 920. 1927. od 12. januara 1928. o tom obavješten, da se »izvaci zapisnika« štampaju) »po mogućnosti« u narednom broju. Pošto sa strane sekretarijata nisu predloženi propisani izvaci već voluminozni zapisnici (jedan doslovan a drugi sa neznatnim promjenama) u obimu od 29 stranica smatrao je urednik taj postupak protivan pomenutom zaključku upravnoga odbora i tražio (pismom od 28. marta 1928.) da se stvar ostavi in suspenso, dok Upravni Odboir ne riješi ovo pitanje (odnosno ne preinači svoj zaključak od 16. i 17. decembra 1927. Ovo je bilo opravdano to prije, što u tom zaključku nije propisano bezuslovno štampanje u prvom narednom broju već naprotiv rečeno »po mogućnosti«. Ako se u tom respektovanju zaključka Upravnoga Odbora gleda neka krivnja Urednika, primam tu krivnju. Ugrenović SKUPŠTINA ČEŠKOSLOVAČKIH ŠUMARA. Naše jidruženje dobilo je poziv za prisustvovanje skupštini Češkoslovačkih šumara, koja će se održavati 19. do 22. jula o. g. u Hradci Kralove (Kraljevski Gradac). Pozivaju se svi oni kolege, koji žele toj skupštini prisustvovati, da se prijave našem Udruženju radi daljnjih informacija. 294 |
| ŠUMARSKI LIST 6-7/1928 str. 33 <-- 33 --> PDF |
295 |
| ŠUMARSKI LIST 6-7/1928 str. 34 <-- 34 --> PDF |
296 |
| ŠUMARSKI LIST 6-7/1928 str. 35 <-- 35 --> PDF |
297 |
| ŠUMARSKI LIST 6-7/1928 str. 36 <-- 36 --> PDF |
298 |
| ŠUMARSKI LIST 6-7/1928 str. 37 <-- 37 --> PDF |
Podolja in nižje obronke gora do nadmorske višine ca 1600 pokrivajo bukovi in igličasti gozdi. Še na visokih, ostrih robovih Črne gore vidimo prilično lepe mešane sestoje bukve, jelke, smreke in macesna. Tam kjer nehavajo ti gozdovi vsled vremenskih nepriliik ali sterilnih tal, jih zamenjava ruševje, ki tvori s svojo temnozeleno barvo živahen kontrast sivobelim stenam. Žilavo ruševje je obraslo tudi številne, nižje ležeče police in melišča, ker si zna pridobiti vsako trohico redilne prsti. V še višjih legah, koder tudi ruševje ne more več uspevati, rasto prekrasne alpinske cvetke in gorska zelišča. Svojčas je bilo v Vratih več bukovine nego je je dandanes. Bukovino so polagoma izsekali in podelali v oglje ter slednje zvozili v jeseniške plavže. Ko se je koncem minuilega stoletja preobrazilo obratovanje jeseniške železne industrije, je izgubilo oglje za te kraje svoijo prejšnjo veljavo. Posamezni, večji gozdni kompleksi so bili sčasoma individualno razdeljeni. Tedaj je pričela izraba iglavcev in je posebno dovški macesen užival dober sloves. Pravilno gozdno gospodarstvo pa se pri posameznikih ni dovolj udomačilo. Sekalo se je večinoma prebiraje, toda na nepravi način. Lepa debla so izsekavali, slaba in poškodovana pa puščali. V gozdih so pasli številne črede koza, ki so ovirale dobro pomladitev izčrpanih gozdov. Gozdi, ki rasto na razmeroma slabih tleh, se ob neprimernem gospodarjenju ne morejo primerno razviti in napravijajo posamezne parcele ali deleži na strokovnjaka nepovoljen vtis. V gozdarsko-policijskem oziru je smatrati večino teh gozdov zaščitenim . Kar se tiče gozdno-posestnih razmer v davčni, ob enem krajevni občini Dovje, h kateri spada tudi dolina Vrata, je omeniti sledeče: Površina celokupne občine dovške meri 10.343 ha; produktivna površina 6.597 ha; neproduktivna površina 3.746 ha; gozdovi merijo 4.466 ha. Gozdovi so po posestvenih kategorijah takole razdeljeni: državna železnica 5 ha; Kranjski verski zaklad 152 ha; cerkev in nadarbine 40 ha; cementarna v Mojstrani 20 ha; občina Dovje 10 ha; skupna posest soupravičeneev iz vasi Dovja in Mojstrane 1.570 ha. Individualna last posameznih posestnikov (skupaj) 2.669 ha. Gozdnih posestnikov v občini Dovje, v kalerej leže vasi: Dovje, Mojstrana in selo Belca, je 137 in sicer: 20 takih, ki imajo do 5 ha gozdov, skupaj 76 ha; 16 takih, ki imajo 6 do 10 ha gozdov, skupaj 124 ha; 92 takih, ki imajo 11 do 50 ha gozdov, skupaj 2039 ha; 7 takih, ki imajo 51 do 100 ha gozdov, skupaj 505 ha; 1 ki ima 101 do 300 ha gozdov, skupaj 152 ha; 1 ki ima, 1000 do 5000 gozdov, skupaj 1570 ha. Posestniki — večinoma kmetski — imajo torej prilično velike gozdne deleže, vsaj ima — kakor je iz navedenih podatkov razvidno — prav veliko- posestnikov povprečno čez 20 ha gozda, ne računši s tem, da je vsakdo izmed teh posestnikov tudi še pri skupnem gozdnem posestvu soudeležen. Izmed navedenih 137 posestnikov je komaj 30 pravih kmetov, dočim so drugi kajžarji. Tudi kajžarji so torej z gozdom — kar se ploskovne izmere tiče — dobro preskrbljeni. O skupni posesti soupravičeneev iz vasi Dovja in Mojstrane je omeniti, da obsega ista poleg navedenih 1570 ha gozdov se 434 ha planin, ca 300 ha pašnikov in 3476 ha nerodovitnega sveta, ; skupaj tedaj 5700 ha in jo je torej smatrati za največje skupno posestvo na Gorenjskem. Gozdovi teh soupravičeneev ležijo v najbolj oddaljenih, težko pristopnih, strmih in močno ogroženih krajih v območju hudournikov, snežnih plazov in velikih melišč. V Vrati h imajo soupravičenici: kompleks »Bukovlje pod Dovkom 176 ha; kompleks »Pod Cmiriem« 175 ha; kompleks »Goričica-Tamenplaz« 67 ha; kompleks »Nizka in Kravja dolina« 144 ha; in nekaj posameznih malih objektov 8 ha. 299 |
| ŠUMARSKI LIST 6-7/1928 str. 38 <-- 38 --> PDF |
Površina gozdov se v davčni občini DoVški — in tudi v Vratih — stalno širi, Slabi, zelo oddaljeni rovti se polagoma zaraščajo z gozdom. V Vratih so zadnja leta gozdove zelo izčrpali. Gospodarske prilike posameznih malih posestnikov so postale tako neugodne, da se jim je morala izjemoma dovoliti celo sečnja na golo. Neprilike so se lani, ko je cementarna v Mojstrani ukinila svoj obrat, še dokaj poslabšale. Mnogo delavcev, — malih posestnikov — je sedaj brez stalnega zaslužka ta išče v gozdu sredstev za preživljanje družine. Za zopetno pogozditev v gozdih napravljenih goljav pa posestniki iz Dovjega ta Mojstrane premalo storijo. Največ je temu krivo, ker so uspehi pogozdovanja slabi. Dolga zima, ogromne množine snega, ki se spomladi pozno staja, hudi nalivi poleti, v podolju skupna paša, neugodne talne razmere, i t. d., so vzrok neuspehom. Saditev se večkrat zavleče tja v mesec maj. Ponovno so bile omenjene vremenske neprilike, s kojimi se ima boriti vegetacija v teh alpinskih krajih. Pozimi in na spomlad se pojavljajo snežni plazovi, ki povzročajo včasi gozdom v bližini jarkov in drč precejšno škodo. Poleti in na jesen pa-´narastejo ob hudih nalivih hudouniki, ki ogrožajo posebno vas Mojstrano in v dolini ležeča poljedelska zemljišča in prometne naprave. Med hudournike je šteti tudi potok Bistrico v Vratilh, ki je 1. 1926. napravila v vasi veliko škode, ki je še danes dobro vidna. V obrambo proti nevarnostim, ki pretijo pri neurjih, je ohranitev nepretrgane vegetacijske odeje v povirju potoka Bistrice neobhodno potrebna. Vegetacija, posebno gozdna, blagodejno ovira — dasi v omejeni meri — hitro odtekanje in naglo zbiranje padavin, zabranjuje rušenje skalovja in zavira prenaglo pomikanje grušča v doline. Za naše visokogorske doline in selišča je torej ohranitev iz javnih ozirov prepotrebnih gozdov vsesplošnega interesa. Še vidneje, kakor neprevidno izsekavanje gozdov, pospešuje škodonosno delovanje hudounikov, nepravilno spravljanje lesa po zemskih drčah in skladanje istega ob strugah potokov. O tem nam jasno priča slučaj jesenske povodnji v Mojstrani: Ob nepravem času so 1926. spravili les iz »Nizke doline« in zravnali hlode ob strugi Bistrice. Naglo narasla voda je hlode odplavila in jih nesla do mostu pod Peričnikom.. Tamkaj so se zakljužili ter so povzročili — kakor je pripovedoval očividec — da je nastalo veliko jezero. Zajezena voda je kesneje pretrgala nagromadeno lesovje ter se je z veliko brzino valila, noseč hlode, proti Mojstrani. Tu so hlodi rušili mostove, obrambne zidove, jezove, poškodovali nekaj hiš, i. t. d. Kar se tiče lova spada občina Dovje med najlepša lovišča v Sloveniji. Lovišča so sledeča: 1. Občinsko lovišče s površino 9.983 ha obsega območje doline Vrata, Kot, južno pobočje Karavank, kotlini Belca, Mlince, nadalje del Mežaklje i. t. d. To lovišče imata v zakupu Slovensko in Triglavsko lovsko društvo. 2. Lastno lovišče: Kranjskega verskega zaklada s površino 360 ha. To lovišče tvori dele versko-zakladuih lovišč Belca i Mežaklja. Obsežna samolastna lovišča skupnosti Dovje-Mojstrana še .niso izločena in se oddajajo v zakup kot del obč. lovišča. V teh loviščih je glavna lovna žival gams. Sedanje stanje gamsov se ceni na 500 do 700 komadov. Postreli se jih na leto povprečno 30—40 komadov. Marsikatero leto jih veliko pokončajo snežni plazovi, tako so jih našli posamezna leta do 50 komadov pod snegom. Mnogo pa jih je bležalo gotovo po nepristopnih policah. Visoki sneg jih prisili, da pribeže včasi v bližino hiš. V loviščih so poleg gamsov: srnjad, gozdni in planinski zajec, veliki petelin, ruševec, gozdni jereb, lisica, jazbec itd. Planinski orel gnezdi navadno v pečeh nad Peričnikom. Š. 300 |
| ŠUMARSKI LIST 6-7/1928 str. 39 <-- 39 --> PDF |
Dne 13. decembra 1927. je imel odbo r podružnice J. Š. U. sejo v Mariboru. Po pozdravu predsednika vi. sv. Détel a je poročal ing. Šivic o določenih tarifni h cena h za gozdne sadike, ki se bodo leta 1928. oddajale iz društvene drevesnice u Slivnici. Cene je odbor sprejel ki so objavljene v »Šumarskem Listu« med oglasi. Obravnavalo se je dalje o posameznih točkah pravilnika za to drevesnico. Glavna uprava J. Š. U. je dovolila, da sme podružnica smatrati drevesnico ko t svoj o las t in razpolagati z dohodki, mora pa jo sama vzdrževati. Ker ta ukrep nasprotuje besedilu »fonda o rasadnicima« iz 1. 1922., treba bi bilo slednje izpremeniti, kar je odbor odobril. — Za drevesnico se je otvoril pri poštni hranilnici pose be n račun , del glavnice pa se plodonosnejše naloži. — V smislu pravilnika bo mogoče sčasoma realizovati ponovni predlog o premija h in diploma h za pogozdovanja. O obliki in besedilu diplom bo treba kaj ukreniti. Na vrsto so prišla razmotrivanja o predmetih, ki jih je postavila na svoj program Glavna uprava, tako vprašanje ukinjenja gozdarsk e fakultet e v Zagrebu. Odbor je sklonil, poslati glavni upravi protestno brzojavko, delegati podružnice pa so dobili primerna navodila. O razširjenju čl. 133. srb. gozdnega zakona je bila daljša debata in je odbor naročil svojim delegatom, kako stališče naj zavzamejo v glavni upravi. Debatiralo se je o projektirani uredbi o izkoriščanju vodnih sil in načinu izdajanja koncesij v te svrhe. Storilo se je v tem pogledu veliko sklepov, ki jih radi pomanjkanja prostora ne moremo objaviti. O izpremembi predpisov za posest in nošenje orožja so se dala delegatom primerna navodila. V obravnavi je bil tudi načrt zakona o davkih. Na razpravo je prišlo več točk o društvenem denarnem poslovanju, o a v t o r i z a c i j a h, o gozdarski razstavi, o hmeljevkah, posredovanju služb, društvenem lokalu, gozdarski šoli, društvenem glasilu, i. t. d. Ker je glavna uprava J. Š. U. sporočila podružnici, da ne more objavljati zapisnikov v glasilu v celosti, omejujemo se le na glavno vsebino nekaterih obravnavanih stvari. O razstav i je poročal ing. agr. Lah, da bo 1. 1928. priredila Kmetijska družba za Slovenijo jubilejno razstavo. Zeli, da bi se je udeležila tudi podružnica J. Š. U. Z ev. pripravami za gozdarsko razstavo sta se po odboru poverila ing. Rustia in ing. Urbas. Producenti se pritožujejo, da ne morejo oddati pripravljenih hmeljev k po primernih cenah. Pokazalo se je, da AXA milijona hmeljevk, ki jih je napovedovalo Hmeljarsko društvo, ne bo potrebno. Cene hmeljevkam so nižje, nego lani. Cene hmelju so padle na minimum. Ing. Lenarčič ml. je stavil konkretne predloge, ki so bili sprejeti. Podružnica je v dnevnikih objavila, da posreduje pri oddaji službeni h mest . Na objavo se je zglasilo mnogo prosilcev, delodajalcev pa nobenih. Sklene se, objavo v tem smislu obnoviti, naj se zglasijo delodajalci, ako imajo kako mesto prosto. Sklenilo se je, naprositi gozdno direkcijo v Ljubljani, da bi prepustila podružnici primeren prostor za knjižnico in poslovanje tajnika. Ing. Urbas priporoča glede gozdarsk e šole , naj bi se podružnica obrnila do samouprave, da ta pripomore k njeni ustanovitvi in utemeljuje svoj predlog. Dne 28. februara 1928. se je sestal odbor podružnice v Ljubljani , da obravnava predvsem o predmetih, ki bodo na dnevnem redu izredne skupščine J. Š. U., ki bo v kratkem v Beogradu. 301 |