DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu



ŠUMARSKI LIST 6-7/1928 str. 37     <-- 37 -->        PDF

Podolja in nižje obronke gora do nadmorske višine ca 1600 pokrivajo bukovi
in igličasti gozdi. Še na visokih, ostrih robovih Črne gore vidimo prilično lepe mešane
sestoje bukve, jelke, smreke in macesna. Tam kjer nehavajo ti gozdovi vsled vremenskih
nepriliik ali sterilnih tal, jih zamenjava ruševje, ki tvori s svojo temnozeleno barvo
živahen kontrast sivobelim stenam. Žilavo ruševje je obraslo tudi številne, nižje
ležeče police in melišča, ker si zna pridobiti vsako trohico redilne prsti.


V še višjih legah, koder tudi ruševje ne more več uspevati, rasto prekrasne
alpinske cvetke in gorska zelišča.


Svojčas je bilo v Vratih več bukovine nego je je dandanes. Bukovino so polagoma
izsekali in podelali v oglje ter slednje zvozili v jeseniške plavže. Ko se je
koncem minuilega stoletja preobrazilo obratovanje jeseniške železne industrije, je
izgubilo oglje za te kraje svoijo prejšnjo veljavo.


Posamezni, večji gozdni kompleksi so bili sčasoma individualno razdeljeni. Tedaj
je pričela izraba iglavcev in je posebno dovški macesen užival dober sloves. Pravilno
gozdno gospodarstvo pa se pri posameznikih ni dovolj udomačilo. Sekalo se je večinoma
prebiraje, toda na nepravi način. Lepa debla so izsekavali, slaba in poškodovana
pa puščali. V gozdih so pasli številne črede koza, ki so ovirale dobro pomladitev
izčrpanih gozdov.


Gozdi, ki rasto na razmeroma slabih tleh, se ob neprimernem gospodarjenju ne
morejo primerno razviti in napravijajo posamezne parcele ali deleži na strokovnjaka
nepovoljen vtis.


V gozdarsko-policijskem oziru je smatrati večino teh gozdov zaščitenim .
Kar se tiče gozdno-posestnih razmer v davčni, ob enem krajevni občini Dovje,
h kateri spada tudi dolina Vrata, je omeniti sledeče:
Površina celokupne občine dovške meri 10.343 ha; produktivna površina 6.597 ha;
neproduktivna površina 3.746 ha; gozdovi merijo 4.466 ha.


Gozdovi so po posestvenih kategorijah takole razdeljeni: državna železnica
5 ha; Kranjski verski zaklad 152 ha; cerkev in nadarbine 40 ha; cementarna v Mojstrani
20 ha; občina Dovje 10 ha; skupna posest soupravičeneev iz vasi Dovja in
Mojstrane 1.570 ha.


Individualna last posameznih posestnikov (skupaj) 2.669 ha.


Gozdnih posestnikov v občini Dovje, v kalerej leže vasi: Dovje, Mojstrana in
selo Belca, je 137 in sicer: 20 takih, ki imajo do 5 ha gozdov, skupaj 76 ha; 16 takih,
ki imajo 6 do 10 ha gozdov, skupaj 124 ha; 92 takih, ki imajo 11 do 50 ha gozdov,
skupaj 2039 ha; 7 takih, ki imajo 51 do 100 ha gozdov, skupaj 505 ha; 1 ki ima 101
do 300 ha gozdov, skupaj 152 ha; 1 ki ima, 1000 do 5000 gozdov, skupaj 1570 ha.


Posestniki — večinoma kmetski — imajo torej prilično velike gozdne deleže, vsaj
ima — kakor je iz navedenih podatkov razvidno — prav veliko- posestnikov povprečno
čez 20 ha gozda, ne računši s tem, da je vsakdo izmed teh posestnikov tudi še pri
skupnem gozdnem posestvu soudeležen. Izmed navedenih 137 posestnikov je komaj 30
pravih kmetov, dočim so drugi kajžarji. Tudi kajžarji so torej z gozdom — kar se
ploskovne izmere tiče — dobro preskrbljeni.


O skupni posesti soupravičeneev iz vasi Dovja in Mojstrane je omeniti, da


obsega ista poleg navedenih 1570 ha gozdov se 434 ha planin, ca 300 ha pašnikov in


3476 ha nerodovitnega sveta, ; skupaj tedaj 5700 ha in jo je torej smatrati za največje


skupno posestvo na Gorenjskem.


Gozdovi teh soupravičeneev ležijo v najbolj oddaljenih, težko pristopnih, strmih


in močno ogroženih krajih v območju hudournikov, snežnih plazov in velikih melišč.


V Vrati h imajo soupravičenici: kompleks »Bukovlje pod Dovkom 176 ha;


kompleks »Pod Cmiriem« 175 ha; kompleks »Goričica-Tamenplaz« 67 ha; kompleks


»Nizka in Kravja dolina« 144 ha; in nekaj posameznih malih objektov 8 ha.


299