DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu




ŠUMARSKI LIST 6-7/1928 str. 38     <-- 38 -->        PDF

Površina gozdov se v davčni občini DoVški — in tudi v Vratih — stalno širi,
Slabi, zelo oddaljeni rovti se polagoma zaraščajo z gozdom.


V Vratih so zadnja leta gozdove zelo izčrpali. Gospodarske prilike posameznih
malih posestnikov so postale tako neugodne, da se jim je morala izjemoma dovoliti
celo sečnja na golo. Neprilike so se lani, ko je cementarna v Mojstrani ukinila svoj
obrat, še dokaj poslabšale. Mnogo delavcev, — malih posestnikov — je sedaj brez
stalnega zaslužka ta išče v gozdu sredstev za preživljanje družine.


Za zopetno pogozditev v gozdih napravljenih goljav pa posestniki iz Dovjega ta
Mojstrane premalo storijo. Največ je temu krivo, ker so uspehi pogozdovanja slabi.
Dolga zima, ogromne množine snega, ki se spomladi pozno staja, hudi nalivi poleti,
v podolju skupna paša, neugodne talne razmere, i t. d., so vzrok neuspehom. Saditev
se večkrat zavleče tja v mesec maj.


Ponovno so bile omenjene vremenske neprilike, s kojimi se ima boriti vegetacija
v teh alpinskih krajih. Pozimi in na spomlad se pojavljajo snežni plazovi, ki
povzročajo včasi gozdom v bližini jarkov in drč precejšno škodo. Poleti in na jesen
pa-´narastejo ob hudih nalivih hudouniki, ki ogrožajo posebno vas Mojstrano in v dolini
ležeča poljedelska zemljišča in prometne naprave. Med hudournike je šteti tudi potok
Bistrico v Vratilh, ki je 1. 1926. napravila v vasi veliko škode, ki je še danes dobro vidna.


V obrambo proti nevarnostim, ki pretijo pri neurjih, je ohranitev nepretrgane
vegetacijske odeje v povirju potoka Bistrice neobhodno potrebna. Vegetacija, posebno
gozdna, blagodejno ovira — dasi v omejeni meri — hitro odtekanje in naglo zbiranje
padavin, zabranjuje rušenje skalovja in zavira prenaglo pomikanje grušča v doline. Za
naše visokogorske doline in selišča je torej ohranitev iz javnih ozirov prepotrebnih
gozdov vsesplošnega interesa.


Še vidneje, kakor neprevidno izsekavanje gozdov, pospešuje škodonosno delovanje
hudounikov, nepravilno spravljanje lesa po zemskih drčah in skladanje istega
ob strugah potokov. O tem nam jasno priča slučaj jesenske povodnji v Mojstrani:
Ob nepravem času so 1926. spravili les iz »Nizke doline« in zravnali hlode ob strugi
Bistrice. Naglo narasla voda je hlode odplavila in jih nesla do mostu pod Peričnikom..
Tamkaj so se zakljužili ter so povzročili — kakor je pripovedoval očividec — da je
nastalo veliko jezero. Zajezena voda je kesneje pretrgala nagromadeno lesovje ter se
je z veliko brzino valila, noseč hlode, proti Mojstrani. Tu so hlodi rušili mostove,
obrambne zidove, jezove, poškodovali nekaj hiš, i. t. d.


Kar se tiče lova spada občina Dovje med najlepša lovišča v Sloveniji. Lovišča
so sledeča:


1. Občinsko lovišče s površino 9.983 ha obsega območje doline Vrata, Kot,
južno pobočje Karavank, kotlini Belca, Mlince, nadalje del Mežaklje i. t. d. To lovišče
imata v zakupu Slovensko in Triglavsko lovsko društvo.
2. Lastno lovišče: Kranjskega verskega zaklada s površino 360 ha. To lovišče
tvori dele versko-zakladuih lovišč Belca i Mežaklja.
Obsežna samolastna lovišča skupnosti Dovje-Mojstrana še .niso izločena in se
oddajajo v zakup kot del obč. lovišča.
V teh loviščih je glavna lovna žival gams. Sedanje stanje gamsov se ceni na
500 do 700 komadov. Postreli se jih na leto povprečno 30—40 komadov. Marsikatero
leto jih veliko pokončajo snežni plazovi, tako so jih našli posamezna leta do 50 komadov
pod snegom. Mnogo pa jih je bležalo gotovo po nepristopnih policah. Visoki sneg
jih prisili, da pribeže včasi v bližino hiš.


V loviščih so poleg gamsov: srnjad, gozdni in planinski zajec, veliki petelin, ruševec,
gozdni jereb, lisica, jazbec itd. Planinski orel gnezdi navadno v pečeh nad
Peričnikom. Š.


300