DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu




ŠUMARSKI LIST 8-9/1928 str. 52     <-- 52 -->        PDF

Odbor more podeljevati na predlog upravnika ali predsedstva odškodnino in na


grade v razmerjui zaposlenosti posameznih od podružnice privzetih organov. Celokupne


nagrade ne smejo presegati 1% vseh bruto dohodkov dotičnega poslovnega leta po


odbitku premoženjskih preostankov preišnjih let.


(Povračila predujmovanih izdatkov in slično niš o dohodki.)


*
Ta pravilnik se uveljavi, ko ga odobri glavna uprava J. Š. U. in velja kot
u z o r e c tuđi za druge drevesnice, ki bi jih podružnice J. Š. U. ustanavljale..


S.
Odlomki iz zapisnika odborove seje Podružnice J. Š. U., ki je bila dne 31. maja
1928. v Celju. — Prisotni: Predsednik: vladni svetnik O. Détela. Podpredsednika:


ing. Šivic in ing. Pahernik. Tajnik: ing. Mozetič. Blagajnik: ing. Obereigner. Odborniki:
ing. Rustja, ing. Urbas, ing. Ziernfeld, šum. svetnik Lang, šum. uprav. Goederer, veleposestnik
Podlesnik, gozdar Krivie.
Po običajnem pozdravu prisotnih čestita predsednik odborniku ing. Ziernfeldu


k imenovanju direktorjem direkcije šuma v Ljubljani.


Kot prva točka se obravnava vprašanje ustanovitve gozdarsk e Sol e v Ma


riboru. Ing. Urbas čita svoj referat, ki vsebuje tuđi predloge glede daljnjih korakov, ki


se imajo napraviti, da se doseže zaželjeni cilj. Referat se glasi tako-le:


S polnim zaupanjem je po ujedinjenju pričakovalo naše kmetsko gozdno prebi


valstvo, da se mu bode izpolnila že dolgo gojena želja in omogočila njegovemu


naraščaju, bodočim gozdnim posestnikom, popolna in današnjim gospodarskim prilikam


primerna gospodarsko-strokovna izobrazba.


V najboljši veri je naš narod po svojih zastopnikih zaupal svoje želje J. Š. U. in
njegovi podružnici v Ljubljani. Stavljeno je bilo v tej zadevi o raznih prilikah na


merodajne činitelje, kakor na gosp. ministra za šume in rudnike, že nebroj spomenic;
:znano je to g. generalnemu direktorju v ministrstvu za šume in rudnike, ki je bil
osebno navzoč dne 25. 1. 1923. v Mariboru, ko je kmetska deputacija iz Dravske doline


izročila glavnemu odboru J. Š. U. spomenico o gozdarski soli v Mariboru.


Po nalogu ministrstva za šume in rudnike je veliki župan mariborske oblasti


zadnja 3 leta zopet upostavil v budžetni proračun kredit za ustanovitev te gozdarske
: Sole. Obveščeni in informirani so bili o tem gg. narodni poslanci, kakor tuđi drugi


.merodajni činitelji.


Povsod se je z odobravanjem sprejel ta nacrt in priznalo, da ga je treba


v interesu naših gospodarskih prilik tuđi izvesti. Povsod je bila torej volja dobra, do


izvedbe pa še ni prišlo in tuđi ne more priti, dokler ni za to na razpolago potreben
i kredit.


Kakor zadnja leta, se tuđi v budžet 1928./29. ni sprejelo od velikega župana mariborske
oblasti stavljeni kredit v iznosu Din 521.640.— in gotovo je, da bode ista usoda
zadela tuđi vse bodoče zadevne predloge, ker odločilni faktorji naše državne uprave
še nišo prišli đo spoznanja, da so strukovn e sol e najtrajneša in največja idealna
pa tuđi materialna zakladnica naroda in države, iz katere črpa prvi duševno in
moralično silo za svojo gospodarsko osamosvojitev, druga pa iz tega izvirajoče državotvorne
in materijalne koristi.


Z ozirom na dosedanje izkušnje je poročevalec mnenja, da bode gozdarska šola
v Maribora stala sele! tedaj, ´ko si jo bodemo postavili sami in iz lastne moči, opirajoč
se na podporo iz državnih sredstev.


Danes ima naš narod priliko, da potom oblastne samouprave dovede vprašanje
gozdarske sole v Mariboru do izvedbe. Podružnica J. Š. U. pa je kot strokovna zastopnica
gozdarskih interesov našega naroda poklicana, da ugodno rešitev te zadeve
smatra za najnunejšo nalogo.


378