DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 8-9/1928 str. 52 <-- 52 --> PDF |
Odbor more podeljevati na predlog upravnika ali predsedstva odškodnino in na grade v razmerjui zaposlenosti posameznih od podružnice privzetih organov. Celokupne nagrade ne smejo presegati 1% vseh bruto dohodkov dotičnega poslovnega leta po odbitku premoženjskih preostankov preišnjih let. (Povračila predujmovanih izdatkov in slično niš o dohodki.) * Ta pravilnik se uveljavi, ko ga odobri glavna uprava J. Š. U. in velja kot u z o r e c tuđi za druge drevesnice, ki bi jih podružnice J. Š. U. ustanavljale.. S. Odlomki iz zapisnika odborove seje Podružnice J. Š. U., ki je bila dne 31. maja 1928. v Celju. — Prisotni: Predsednik: vladni svetnik O. Détela. Podpredsednika: ing. Šivic in ing. Pahernik. Tajnik: ing. Mozetič. Blagajnik: ing. Obereigner. Odborniki: ing. Rustja, ing. Urbas, ing. Ziernfeld, šum. svetnik Lang, šum. uprav. Goederer, veleposestnik Podlesnik, gozdar Krivie. Po običajnem pozdravu prisotnih čestita predsednik odborniku ing. Ziernfeldu k imenovanju direktorjem direkcije šuma v Ljubljani. Kot prva točka se obravnava vprašanje ustanovitve gozdarsk e Sol e v Ma riboru. Ing. Urbas čita svoj referat, ki vsebuje tuđi predloge glede daljnjih korakov, ki se imajo napraviti, da se doseže zaželjeni cilj. Referat se glasi tako-le: S polnim zaupanjem je po ujedinjenju pričakovalo naše kmetsko gozdno prebi valstvo, da se mu bode izpolnila že dolgo gojena želja in omogočila njegovemu naraščaju, bodočim gozdnim posestnikom, popolna in današnjim gospodarskim prilikam primerna gospodarsko-strokovna izobrazba. V najboljši veri je naš narod po svojih zastopnikih zaupal svoje želje J. Š. U. in njegovi podružnici v Ljubljani. Stavljeno je bilo v tej zadevi o raznih prilikah na merodajne činitelje, kakor na gosp. ministra za šume in rudnike, že nebroj spomenic; :znano je to g. generalnemu direktorju v ministrstvu za šume in rudnike, ki je bil osebno navzoč dne 25. 1. 1923. v Mariboru, ko je kmetska deputacija iz Dravske doline izročila glavnemu odboru J. Š. U. spomenico o gozdarski soli v Mariboru. Po nalogu ministrstva za šume in rudnike je veliki župan mariborske oblasti zadnja 3 leta zopet upostavil v budžetni proračun kredit za ustanovitev te gozdarske : Sole. Obveščeni in informirani so bili o tem gg. narodni poslanci, kakor tuđi drugi .merodajni činitelji. Povsod se je z odobravanjem sprejel ta nacrt in priznalo, da ga je treba v interesu naših gospodarskih prilik tuđi izvesti. Povsod je bila torej volja dobra, do izvedbe pa še ni prišlo in tuđi ne more priti, dokler ni za to na razpolago potreben i kredit. Kakor zadnja leta, se tuđi v budžet 1928./29. ni sprejelo od velikega župana mariborske oblasti stavljeni kredit v iznosu Din 521.640.— in gotovo je, da bode ista usoda zadela tuđi vse bodoče zadevne predloge, ker odločilni faktorji naše državne uprave še nišo prišli đo spoznanja, da so strukovn e sol e najtrajneša in največja idealna pa tuđi materialna zakladnica naroda in države, iz katere črpa prvi duševno in moralično silo za svojo gospodarsko osamosvojitev, druga pa iz tega izvirajoče državotvorne in materijalne koristi. Z ozirom na dosedanje izkušnje je poročevalec mnenja, da bode gozdarska šola v Maribora stala sele! tedaj, ´ko si jo bodemo postavili sami in iz lastne moči, opirajoč se na podporo iz državnih sredstev. Danes ima naš narod priliko, da potom oblastne samouprave dovede vprašanje gozdarske sole v Mariboru do izvedbe. Podružnica J. Š. U. pa je kot strokovna zastopnica gozdarskih interesov našega naroda poklicana, da ugodno rešitev te zadeve smatra za najnunejšo nalogo. 378 |
| ŠUMARSKI LIST 8-9/1928 str. 53 <-- 53 --> PDF |
Zato predlaga: 1. Oblastnima odboroma mariborske in ljubljanske oblasti naj se predloži primeren referat o nameravani ustanovitvi gozdarske sole v Mariboru, kateremu je predložiti: a) nacrt o ustroju in učnem sporedu te sole, b) nacrt neobhodno potrebnih učnih prostorov, inventarja in učil, c) proračun potrebnega kredita za otvoritev in vzdrževanje te sole ter stroškov za morebitno adaptacijo ali zgradbo učnega poslopja. 2. Navedena oblastna odbora se naprosita, da smatrata ustanovitev nižje gozdarske sole v Mariboru za skupno in nujno gospodarsko-prosvetno zadevo Slovenije ter napravita vse korake, ki so potrebni, da se ustanovitev te strokovne sole omogoči po možnosti že jeseni ali vsaj tekom zimskega tečaja 1928./1929. Ti koraki naj bi bili: a) Mestna uprava mariborska se naj zaprosi, da stavi v navedene svrhe primerne učne prostore na razpolago. b) Za ustanovitev in vzdrževanje gozdarske sole naj se določi iz sredstev obeh oblasti primeren kredit ter zaprosi ministrstvo za šume in rudnike za večji prispevek. 3. Podružnica J. Š. U. v Ljubljani naj uvede zbiralno akcijo pri gozdnih posestnikih in lesno-industrijskih podtjetjin ter pri drugih raznih prilikah. Referat se z odobravanjem sprejme, a sestavo predstavk na pristojne oblasti v smislu predlogov tega referata prevzame zopet ing. Urbas. Ing. Ziernfeld izjavi, da naj se v prihodnjem budžetu postavi v preliminar za gozdarsko solo ista vsota kot doslej. Zadeva se je vsestransko pretresala glede predstavk na oblastne odbore, glede akcije za nabiranje prispevkov, glede učnega programa in glede materijala, ki bi se prevzel po za leto 1929. projektirani gozdarski razstavi. Na to se preide v razpravo zadeve o pobiranju donosa za pogozdo vanje in o potnih pavšalih. Predsednik čita točko za točko iz pravilnika o zbiranju in upravljanju prispevkov za pogozdovanje, objavljenega v Uradnem listu štev. 98/32 letošnjega leta (»Službene Novine«, 7. III. 1928., br. 53/XIV.). Inž. Šivic poroča o specijalni seji z dne 20. maja 1928., kjer se je v prisutnosti delegata ljublj. oblastnega odbora in ljublj. škof. ordinarijata razpravljalo o navedenem pravilniku. Prečita spomenico, v kateri se omenjeni pravilnik kritizira in spremembo istega zahteva. Ta spomenica je bila naprej poslana v znanje in event. izpopolnitev odn. v dodatek glede vsebine obema oblast, odboroma, nato naj se posije velikima županoma, da jo predložita daljnji kompetentni oblasti. Šum. svet. Lang meni, da bi morali tuđi gozdni veleposestniki s svoje strani potom posl. klubov staviti na ministrstvo proteste odn. predstavke za spremembo tega pravilnika. Glede potni h pavšalo v poroča inž. Šivic o težkočah pri izposlovanju kre ditov, potrebnih za potne pavšale uradnikom nadzornih šumarskih oblastev. Ti krediti se sicer vsako leto stavijo v budžetni preliminar, pa jih v Beogradu tuđi vsako leto črtajo. Šumarski uradniki zunanje službe ne morejo in tuđi nišo obvezani vršiti, ako Hm država teh skromnih pavšalov ne izplačuje. Veliki župani so že ponovno storili glede te´h pavšalov potrebne korake, toda brez uspeha. Izrazila se je želja, da se usta novi občeupravno odelenje pri našem ministarstvu, da bi se naloge obče uprave bolj upoštevale, kakor doslej. Gozdni posestniki naj bi vztrajno zahtevali, da šum. uradniki vršijo tuđi zunanjo službo .....^ poprej, a država naji jih zato odškoduje t. j . naj jim daje potne pavšale. Šum. svetnik Lang misli, da bi naj gozdni posestniki tuđi v tem zainteresirali 379 |
| ŠUMARSKI LIST 8-9/1928 str. 54 <-- 54 --> PDF |
naše poslance. (V Ljubljani veleposestnik predsednik Détela, v Mariboru pa veleposestnika odbornika ing. Pahernik in Podlesnik.) Sklene se predložiti obema Vel. županoma memorandum, da se preliminirani potni pavšali vsako leto tuđi odobrijo in v budžetu ne črtajo. Pri razpravi o posredovanju gozdarski h službs e povdarjajo že večkrat pretresane težkoče posredovanja, ker je povpraševanje po gozd. močeh minimalno, toliko s strani privatnikov kolikor s strani države, kompetentov pa je veliko. Tuđi je včasi težko priporočati tega ali onega kompetenta, ako so podani zadržki. Gozdar Krivic opomni, da je v Prekmurju mnogo veleposestnikov, kateri nimajo nobenega gozdarskega osebja. Politična šumska oblast ... bi na take veleposestnike pritisnila, da namestijo potrebno gozdarsko osebje. V predmetu dveh gozdnih pristavov, državljanov Č. S. R., nameščenih na nekem veleposestvu je prosila Inspekcija Rada podružnico za izjavo radi daljnega dovoljenja in njih potrebe v Jugoslaviji. Sklenilo se je odgovoriti Inspekciji Rada, da imenovana dvojica po novem državljanskem zakonu itak dobi državljanstvo S. H. S. Ako pa ne reflektira na naše državljanstvo´, naj se zadeva vzame vnovič v pretres ter naj se daljnje dovoljenje ne izda, ker je izvežbanih in dobrih gozdnih strokovnjakov v Jugoslaviji dovolj. Nadaljni predmet vazprave je predstavka gozdarja J. Š. na ministrstvo glede gozdar jev III. kat., katero je imenovani po nasvetu glavne uprave vposlal podružnici v event. spopolnitev. To vprašanje se je sicer glede položaja! gozdarjev v bivši Avstriji kakor tuđi v Jugoslaviji in to glede državnih in privatnih uslužbencev, pretresalo, do konkretnega zaključka pa ni prišlo ter se je stvar1 prepustila predsestvu, da resi zadevo po svoji razsodnosti. Nato je bil posvet glede letošnjega občnega zbora. Ing. Urbas izjavi, da glede občnega zbora še ni ničesar ukrenil, ker se v zadnji seji ni določilo odn. sklenilo, ali naj se otočni zbor vrši v Slovenjgradcu ali v Crni. Po daljši debati se sklene, da se letošnji občni zbor vrši po možnosti v Crni. Potrebno glede zbora naj izvrši ing. Urbas. O priliki občnega zbora bo pred istim seja odbora. Preide se k eventualijam. Kritično se razpravlja os n u tek zakona o ekspropriaciji p ol j e d e 1 j s k i h z e m 1 j i š č. Predsednik čita osnutek ter se k posameznim členom izražajo opazke. Zadeva bo predmet referata, katerega sestavi predsednik Détela za letošnji občni zbor. Glede tega osnutka se sklene zaprositi g. poslanca K., da se izločijo vprašanja, katera so samo deloma vsebovana in ki se tičejo delne eksproprijacije gozdov. Ako se pa ta vprašanja ne izločijo, naj se zaslišijo strokovniki glede možnosti delne ekspropriacije gozdov in; odškodnine žanje. Dalje se razpravlja o novo zasnovanem zemljiškem đavkit. Ker se povprečni letni prirast gozda, na katerem bo temeljila odmera zemljiškega davka, ponekod v državi previsoko taksira (12 plm3) sklene se opozoriti poslance na ta nedostatek. Ing. Šivic poroča o predlagani spremembi društvenega splošnega fonda za razsadnik e in specialnega fonda za Slivnico. Pravilnika (izprememba) sta bila od Glavne uprave že odobrena. Vsled te spremembe je odstranjeno protislovje med fondom za razsadnike in specijalnim pravilnikom za oskrbovanje društvene drevesnice v Slivnici. V predmetu Pirkmajerjevega volila čita ing. Šivic dopis — predlog podružnice glede,´ uporabe tega volila. Na ta dopis g. načelnik Pirkmajer še ni odgovoril. Dalje se odobri nabava Dr. Andrejkove knjige: »Društven o prav o v Sloveniji« . Odobri se tuđi mesečna najemnina za društven o sob o ki jo dobi po družnica pri direkciji šuma v Ljubljani. Naknadno se bo odobritev predložila tuđi občnemu zboru v potrditev. 380 |