DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu




ŠUMARSKI LIST 3/1930 str. 33     <-- 33 -->        PDF

v plavžih in delavci po glažutah pridobili denarna sredstva za nakup teh
kmetij, ki so od roda do roda prehajale nedeljene na potomce, kakor to
lepo opeva naš pohorski pesnih Janko Glaser:


»Mi smo rod kovačev,
mi smo rod z glažut:
ded koval železo,
praded . je kremen —
dvoje trdnih rud.«


Iz tega roda je izšla možata, v svojih nazorih trda generacija,
z mehko odkrito dušo ter z veliko Ijubeznijo do svoje rodne grude. Ravno
Pohorje je vršilo v zgodovini našega Slovenstva tu ob severni meji važno
obrambno vlogo. Materijalno trdno in narodno zavedeno prebivalstvo
tega gorovja je bila najboljša opora Slovenstva v nacijonalnem boju proti
germanskomu raznarodovalnemu delovanju.


Posestniki gozdnih kmetij oskrbujejo svoje gozde sami s svojo družino
in le če ta ne zadostuje, s stalnimi uslužbenci. Slednji štejejo k družini
in dobivajo ražen pogojene mesečne ali letne plače tuđi prehrano,
stanovanje in obleko. S svojimi ljudini seka gozdni kmet sam drevje,
čisti in trebi´kulture ter spravlja les in drva k gozdnim cestam, odkoder
gre spravilo preko poletja na podelih, pozimi pa na ročnih sankah k žagi
ali v ravnino. Le na večjih kmetijah in pri večjih sečnjah si od slučaja
do slučaja vzame drvarje, ki jih plačuje v akordu.


Gozdi gozdnih kmetij se oskrbujejo redkokdaj po določenem gospodarskem
nacrtu, katerega tuđi srednje-velike in večje kmetije nimajo.
Gozdni kmet uravnava izkoriščavanje gozda po svojih življenski, vzgojo
gozda pa po gospodarski potrebi. Ker so življenske zahteve gozdnih
kmetov navadno jako skromne, se dogaja, kar je posebno opažati pri obsežnejših
gozdnih kmetijah, da rednega prirastka iz gozda ne porabi, radi
česar se stalno množi glavnica, ki tiči v zalogi stojećega lesa v gozdu.
Tako nastale prihranke na lesu izkorišća gozdni kmet perijodično, če je
k temu prisiljen, kakor pri prevzemanju posestva ali pri drugih večjih
rodbinskih in gospodarskih potrebščinah. Ža dobrega gospodarja gozdne
kmetije je pač gozd hranilnica, v katero vlaga delo svojih rok in iz katere
zajema ter krije svoje neobhodno potrebne življenske zahteve. Ni dvoma
da tako konservativno gospodarstvo ni vedno v skladu z načeli racijonelnega
gozdnega gospodarstva in da se pri tem ne izrabljajo vrednote,
ki bi lahko pripomogle do zvišanja splošnega blagostanja naroda. Naravni
čut do varčevanja, večkrat pa tuđi nejasnost glede gospodarske upravičednosti
izkoriščanja gozda, ki je posledica nezadostne strokovne izobrazbe,
odvrača gospodarja od ukrepov, ki bi mogli imeti, če se ne izvedejo
pravilno, zanj zelo slabe gospodarske pesledice. K temu bi še povdarjal,
da je skoro vsakemu našemu gozdnemu kmetu prirojena velika ljubav
do njegovega gozda in da je ponosen na to, če more v svojem gozdu
kazati na lepo razvita, krepka debla. Vsekakor sc z konservativnim
gospodarenjem ohrani trajna produktivnost gozdnih tal, ki je pogojna za
količinsko in množinsko donosnost gozda ter vztrajnost gozdnega gospodarstva.


Gospodarsko stanje manjših do 50 ha velikih gozdnih kmetij ob
Mislinjski dolini, v Savinjskih planinah, pa tuđi na Kozjaku ter na južnem
in vzhodnem pobočju Pohorja je precej slabše. Radi razmeroma male
površine gozda teh kmetij je redni prirastek iz gozda premajhen, da bi


135