DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu




ŠUMARSKI LIST 9/1931 str. 12     <-- 12 -->        PDF

Ing. BOŽIĆ CVETKO, LJUBLJANA:


DRŽAVNA GOZDNA UPRAVA V DRAVSKI
BANOVINI*


(L´ADMINISTRATION DES FORETS DOMANIALES EN
SLOVÉNIE).


A. Historijat, pravni odnosi, posestno stanje.
Direkcija šum kraljevine Jugoslavije v Ljubljani vodi preko šumskih
uprav gospodarstvo državnih gozdov in gozdnih posestev verskega
zaklada v dravski banovini.


Država ima v svoji neposredni lasti le večji gozdni kompleks Martinček
na Jelovici poleg dveh manjših ob državni meji v občini Rateče.
Državni gozd Martinček je prišel v državno last za avstrijskega cesarja
Maksimiljana, ki je leta 1515. in še pozneje (v letih 1553. in 1575.) izdal
zakone o ureditvi rudnikov (t. zv. Bergordnung). Po teh zakonih so bili
vsi visoki gozdovi pridržani za potrebe rudnikov. Tako je ugotovljeno,
da je bil del gozda Martinček po »urbarju« iz leta 1579. določen, da krije
potrebe rudnikov v Kropi in Kamni gorici. Ko so se okoli leta 1867. urejevale
servitutne pravice, so se lastili tega gozda na eni strani Turnova
graščina v Radovljici, a na drugi obrtniki v Kropi in Kamni gorici. Prvo
zahtevo je takratna deželna komisija za ureditev in odkup zemljiških
bremen odbila, a drugim reflektantom je priznala servitutno pravico lesa
in drv, odklonila pa njih zahtevo, da se jim prizna lastnina teh gozdov
ter nedvomno ugotovila, da je gozd Martinček državna last, obremenjena
s servitutnimi pravicami.


Posestva verskega zaklada se nahajajo na Gorenjskem in okrog
Kostanjevice. Pösestva na Gorenjskem so darovali v enajstem stoletju
nemški cesarji zelo mogočnim briksenškim škofom. Ti so tekom stoletij
svojo posest povećali in ostali gospodarji do devetnajstega stoletja. Leta
1803. so bili gozdovi priklopljeni kameralnemu fondu z državno upravo.
Za francoske zasedbe leta 1809. pa tja do leta 1813. so jih upravljali Francozi.
Ko so odšli, je posestvo prišlo zopet pod avstrijsko državno upravo,
kar je trajalo do 1. 1838. Leta 1833. je tedanji avstrijski cesar Franc odločil,
da se vrne ćelo posestvo z vsemi premičninami in nepremičninami, z vsemi
pravicami in obveznostmi vred stolnemu kapitlju v Briksenu. Ta odlok
je cesar Ferdinand 1. 1837. potrdil in tako vidimo leto kesneje to posestvo
znova v rokah briksenških škofov. Dne 16. maja 1858. je kupil ćelo posestvo
blejske graščine z vsemi pravicami od dotedanjih lastnikov bogat


* Naslednji članek je natiskan v publikaciji: »Ljubljanski velesejem: Jeseni 1930«,
ki jo je izdala uprava ljubljanskega velesejma v Ljubljani ob priliki šumarsko-lovske
razstave začetkom septembra leta 1930. Radi svoje zanimivosti in da se s tem popravijo
nekatere netočnosti v statističnih tabelah, se v naslednjem podaia ta članek
popravljen.
410