DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 6/1932 str. 58 <-- 58 --> PDF |
i preostalo da se još izradi 49.742 kom. Sveukupno je do .5 VII 1931 izrađeno 904:896 kom., a preostalo da se još izradi 115.948 kom. Za pojedine uprave i sreska načelstva doznačeno je novca za suzbijanje zaraze u svoti od 4,918.500 dinara; do 15 VII 1931 ubrano je novca za prodane sušike i izrađena lovna stabla 3,579.119´82 dinara. Pretpostavivši, da izrađeni materijal u količini od 904.896 kom. predstavlja isto toliku kubaturu, proizlazi, da je izrada po 1 m3 stajala poprečno 8 dinara, jer se svoti od 4,918.500 dinara mora pribrojiti i svota, koja je ostala neutrošena iz prošlogodišnje kampanje, a to je 1,739.260 dinara, što čini 6,657.760 dinara. Radovi na suzbijanju zaraze moći će ove godine, kako je već navedeno biti potpuno gotovi, te se drži, da će za dovršenje ove akcije biti nužna još svota od 3,000.000 dinara. Primijetiti je, da se ove godine pokazao napad omorikovog prelca kod nekih Šum. Uprava i Sreskih Načelstava, te se na suzbijanju ove zaraze radi sa najvećim tempom, da bi se za slijedeću godinu razvoj ovog najopasnijeg insekta zapriječio. Ing. S. Omanović. ŽENEVSKA KONFERENCA GLEDE SANACIJE SVETOVNE TRGOVINE LESA. Društvo narodov je po inicijativi svojega ekonomskega komiteja organiziralo konzultaciju ekspertov onih držav, ki trpe pod vplivom krize na tržišču lesa. Predviđeno je bilo, da se naj zborovanje ekspertov vrši pod pokroviteljstvom zveze narodov dne 25. aprila 1932. in naslednje dni v Zenevi. Program tega zborovanja je bil, da se naj 1. pojasni svetovna situacija kar se tiče produkcije in trgovine z lesom; 2. da se naj išče sredstva, ki se jih naj mednarodno uporabi, da se zboljša današnja situacija. D. N. je opozarjalo na kompliciranost in težavnost problema o katerem se naj razpravlja. Opozarjalo je, da na eni strani mednarodno sodelovanje predstavlja eksistenco nacijonalnih organizacij, ki bi bile v stanju sodelovati — toda le v nekaterih državah se take organizacije sele vstvarja; na drugi strani pa ravno današnja težka kriza, ki povzroča mednarodni izmenjavi blaga najrazličnejše ovire, gotovo ne olajša mednarodnega sporazuma v lesni trgovini. Težina problema je ležala v formuliranju zahtev ki bi našo lesno industrijo zadovoljile in ki bi bile tuđi za ostale lesno-eksportne države — naše konkurente — spremljive, ne da škodujejo našim odjemalcem: lesnoimportnim državam. Razmotrivanje razmer na tržišču lesa, posebno z ozirom na novi pojav ruskega izvoza me je dovedlo do zaključka, da more dovesti do zadovoljive rešitve le sporazumno zmanjšanje izvoza, ki vse eksportne države enakomerno zadene in ki uravnovesi celokupni eksport vseh lesnoeksportnih držav z celokupno potrebo lesnoimportnih držav. S tem tuđi odpade potreba vsakega kontigentiranja importa, ki nam je prineslo v Franciji prav v zadnjem času bridke skušnje. Ze 23. aprila smo se sestali v Zenevi z odposlanci drugih držav, najprej Italije, in že se je našla soglasnost mišljenja. Romunija, ki je preko našega poslaništva iskala stike s svojimi konkurenti je prinesla skoro popolnoma slično stališče. Složno smo iskali stike dalje s Cehi in Poljaki, ter Avstrijci, ki pa so iskali sanacijo v omejitvi sečnje — ne eksporta. Posrećilo se je jih uveriti, da bi omejitev sečnje uplivala na notranji trg, ne da se bi uspešno omejil eksport oz. ponudbo na tržiščih importnih držav; posebno pa to ne bi bilo uspešno za ureditev odnošajev z URSS. V toku razprav, ki so se vršile pred in po oficijelnih sejah bodisi po kuloarjih in govorilnicah društva narodov, bodisi pri delegacijah Poljske, Češke, Romunije ali 380 |