DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu




ŠUMARSKI LIST 6/1932 str. 58     <-- 58 -->        PDF

i preostalo da se još izradi 49.742 kom. Sveukupno je do .5 VII 1931 izrađeno 904:896
kom., a preostalo da se još izradi 115.948 kom.


Za pojedine uprave i sreska načelstva doznačeno je novca za suzbijanje zaraze
u svoti od 4,918.500 dinara; do 15 VII 1931 ubrano je novca za prodane sušike i izrađena
lovna stabla 3,579.119´82 dinara.


Pretpostavivši, da izrađeni materijal u količini od 904.896 kom. predstavlja isto
toliku kubaturu, proizlazi, da je izrada po 1 m3 stajala poprečno 8 dinara, jer se svoti
od 4,918.500 dinara mora pribrojiti i svota, koja je ostala neutrošena iz prošlogodišnje
kampanje, a to je 1,739.260 dinara, što čini 6,657.760 dinara.


Radovi na suzbijanju zaraze moći će ove godine, kako je već navedeno biti
potpuno gotovi, te se drži, da će za dovršenje ove akcije biti nužna još svota od
3,000.000 dinara.


Primijetiti je, da se ove godine pokazao napad omorikovog prelca kod nekih
Šum. Uprava i Sreskih Načelstava, te se na suzbijanju ove zaraze radi sa najvećim
tempom, da bi se za slijedeću godinu razvoj ovog najopasnijeg insekta zapriječio.


Ing. S. Omanović.


ŽENEVSKA KONFERENCA GLEDE SANACIJE SVETOVNE TRGOVINE LESA.


Društvo narodov je po inicijativi svojega ekonomskega komiteja organiziralo
konzultaciju ekspertov onih držav, ki trpe pod vplivom krize na tržišču lesa.
Predviđeno je bilo, da se naj zborovanje ekspertov vrši pod pokroviteljstvom
zveze narodov dne 25. aprila 1932. in naslednje dni v Zenevi.
Program tega zborovanja je bil, da se naj


1. pojasni svetovna situacija kar se tiče produkcije in trgovine z lesom;
2. da se naj išče sredstva, ki se jih naj mednarodno uporabi, da se zboljša
današnja situacija.
D. N. je opozarjalo na kompliciranost in težavnost problema o katerem se naj
razpravlja. Opozarjalo je, da na eni strani mednarodno sodelovanje predstavlja eksistenco
nacijonalnih organizacij, ki bi bile v stanju sodelovati — toda le v nekaterih
državah se take organizacije sele vstvarja; na drugi strani pa ravno današnja težka
kriza, ki povzroča mednarodni izmenjavi blaga najrazličnejše ovire, gotovo ne olajša
mednarodnega sporazuma v lesni trgovini.
Težina problema je ležala v formuliranju zahtev ki bi našo lesno industrijo zadovoljile
in ki bi bile tuđi za ostale lesno-eksportne države — naše konkurente —
spremljive, ne da škodujejo našim odjemalcem: lesnoimportnim državam.


Razmotrivanje razmer na tržišču lesa, posebno z ozirom na novi pojav ruskega
izvoza me je dovedlo do zaključka, da more dovesti do zadovoljive rešitve le sporazumno
zmanjšanje izvoza, ki vse eksportne države enakomerno zadene in ki uravnovesi
celokupni eksport vseh lesnoeksportnih držav z celokupno potrebo lesnoimportnih
držav. S tem tuđi odpade potreba vsakega kontigentiranja importa, ki nam je prineslo
v Franciji prav v zadnjem času bridke skušnje.


Ze 23. aprila smo se sestali v Zenevi z odposlanci drugih držav, najprej Italije,
in že se je našla soglasnost mišljenja. Romunija, ki je preko našega poslaništva iskala
stike s svojimi konkurenti je prinesla skoro popolnoma slično stališče. Složno smo
iskali stike dalje s Cehi in Poljaki, ter Avstrijci, ki pa so iskali sanacijo v omejitvi
sečnje — ne eksporta. Posrećilo se je jih uveriti, da bi omejitev sečnje uplivala na
notranji trg, ne da se bi uspešno omejil eksport oz. ponudbo na tržiščih importnih
držav; posebno pa to ne bi bilo uspešno za ureditev odnošajev z URSS.


V toku razprav, ki so se vršile pred in po oficijelnih sejah bodisi po kuloarjih
in govorilnicah društva narodov, bodisi pri delegacijah Poljske, Češke, Romunije ali


380




ŠUMARSKI LIST 6/1932 str. 59     <-- 59 -->        PDF

Jugoslavije smo prišli do soglasja in konečno do formuliranja enodušnega mišljenja
ekspertov centralnih lesno izvoznih in uvoznih državah. Ta rezolucija je bila 25. IV.
1932. popokme na oficijelni seji predebatirana in brez ugovora katerekoli izmed 15
dežel, ki so bile zastopane, sprejeta.


Resolucija glasi:
Društvo narodov.
Gospodarski komite. 27. IV. 1932.
Sestanek lesnih expertov.
Predlog avstrijske, poljske, rumunske, čehoslovaške in jugoslovanske delegacije.
Z ozirom na krizo, na kateri trpi svetovna lesna trgovina in ki izvira iz nesuglasja
med produkcijo in konzumom,
smatrajoč, da more svobodna izmenjava osigurati uspešen razvitek mednarodne
lesne trgovine le v normalnih časih;


smatrajoč na drugi strani, da bi neomejena prostost izvoza in uvoza v času krize
provzročila povećanje obstoječega nesoglasja, znižanje cen, nadaljno zmanjšanje vrednosti
zalog in desorganizacijo produkcije in trgovine lesa;


upoštevajoč, da so omejitve nekaterih importnih držav v svrho zaštite njihove
domaće produkcije zadele življenski interes nekaterih držav izvoznic, katerim je bil
s tem zabranjen prost vstop na tržišča, na kojih so našle odjemalce za presežek svoje
produkcije;


upoštevajoč nadalje, da imajo vse države bodisi eksportne ali importne isti
interes, da se naj opira mednarodna izmenjava blaga, v možnih mejah, na stabilnost
splošnih kondicij in koristno ceno lesa;


opirajoč se na predlog, ki ga je iznesla francoska delegacija, prosmatrajo eksperti
problem iz sledečih dveh vidikov:


I. Ureditev produkcije.
Eksperti so mnenja, da bi omejitev letnih sečenj na prirastek onih gozdov, ki
so ekonomično dosegljivi in uporabljivi, moglo dovesti do ustavitve trenotne krize, ki
jo je povzročilo globoko nesorazmerje med produkcijo in porabo. Tej okolnosti primerno
izraza komite željo da naj mednarodni zavod v Rimu blagovoli to vprašanje temeljito
prestudirati in zbrati vse potrebne dokumente, da bi se moglo videti mogočnost potom
mednarodne konvencije osigurati spoštovanje principa racijonalne eksploatacije gozdov
v vseh evropskih in izvenevropskih državah ki produciraju les.


II. Ureditev trgovine.
1. Eksperti so proučili situacijo, ki jo je povzročila kriza in desorganizacija
mednarodnega lesnega trga in so se sporazumeli predlagati takojšnje in izvanredne
ukrepe, da se pomaga eksportnim in importnim deželam.
2. Eksperti so mnenja, da naj bodo ti ukrepi bolj provizornega značaja in
v stanju, da se prilagode okolnostim v prihodnosti.
3. Eksperti so mnenja, da obstoji edino sredstvo takojšnje pomoći v tem, da se
prilagodi eksport vseh eksportnih držav možnosti plasiranja blaga v importnih državah
in to na pravičen način na bazi prisrčnega sporazuma. Ta prilagoditev naj bo izražena
v percentualni udeležitvi in naj izven tega odgovarja realnim potrebam importnih držav.
4. Da se določi deleže razdelitve in množina, ki se jo naj uvozi v importne države,
je potrebno začeti z popolnoma trgovskimi razgovori med prizadetimi eksportnimi
državami.
Sodelovanje prizadetih importnih držav je potrebno zato, da se te razgovore
uspešno konca.


5. Odgovarjajoč želji ekspertov nekaterih držav, da naj ti razgovori začno prej
ko mogoče, so se eksperti sporazumeli na zborovanje prizadetih držav, ki so tu zastopane,
na dan 9. junija 1932 na Dunaju.
381