DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 2/1934 str. 3 <-- 3 --> PDF |
&UMÂRSKJ llST GOD. 58. FEBRUAR 1954. Ing. VIKTOR NOVAK (LJUBLJANA): POMEN BOROVJA V DRAVSKI BANOVINI (L´IMPORTANCE DES PINS DANS LA BANOVINE DE DRAVE) Ozemlje Dravske banovine, dasiravno razmeroma majhno, je vendar v geološkem, geografskem in klimatskem oziru zelo raznolično. Na njem se stika kras Dinarskega gorovja z izrastki jugovzhodnih Alp; njegova površina prehaja od grebenov, ki segajo nad črto večnega snega do 2863 m nadmorske višine, preko pogorij, planot, sredogorja, gričevja in dolin v nižavje tako, da leži najnižja točka le 137 m nad morjem, na njem se srečava milejše obmorsko podnebje z ostrejšim celinskim. Naravna posledica teh dejstev je, da je tudi življenje rastlin in njihov združb reagiralo mnogo na ličnost razmer in da se nam kaže v raznih oblikah. To različnost razmer moramo upoštevati tudi pri razmotrivanju borovih gozdov v banovini. Bor je poleg smreke v Evropi najbolj razširjeno drevo. V Dravski banovini, kjer prevladujejo smrekovi, jelovi in bukovi gozdovi v čistih ali mešanih sestojih, zavzema četrto mesto. Po sedanjem stanju se ceni udeležba bora na vsej gozdni površini banovine na pet odstotkov in to brez rušja. Rušje (pinus montana) se dosedaj v naši gozdarski statistiki večinom ni prištevalo gozdovom, ker glede lesoreje nima gozdno-gospo darskega značaja. Borovje je v posameznih delih banovine v različni meri zastopano. Medtem ko ima v gričevju Prekmurja gospodujoče stališče nad drugim drevjem in ko zavzema na prodnatih tleh ob Savi in Dravi precejšne površine, je med gozdovi planin malo razširjeno in na obsežnejših kraških planotah zelo redko. Borovi gozdovi v banovini pa niso važni toliko radi svoje razpro njenosti, kolikor radi posebnega pomena, ki ga imajo pri sodobni goz doreji glede svoje koristnosti v pozitivnem in negativnem smislu. Bor, ki je ponekod neobhodno potreben za kultiviranje izmozganih´ in za rast drugega drevja nesposobnih tal, prevzema drugje tvrdovratno in us pešno pozicije drugim drevesnim vrstam, katerih gojitev bi bila bolj umestna in ki bi donašale večje koristi. Razvoj vzgajanja gozdov stoji glede borovca v banovini pred več problemi, katere bi bilo treba tako rešiti, da se stopnjuje produktivnost in donosnost naših gozdov. Pri tem nikakor ni prezreti dejstva, da se morajo reševati posamezna gozdno 33 |
| ŠUMARSKI LIST 2/1934 str. 4 <-- 4 --> PDF |
vzgojna vprašanja po krajevnih razmerah, ki v posameznih slučajih zah tevajo v splošnem nasprotujoče si vzgojne mere. Posebno važnost je pripisovati borovju tudi radi tega, ker je raz širjeno najbolj v krajih, ki imajo razmeroma malo gozdov. Kakor drugi gozdovi Dravske banovine, tako so tudi borovi večinoma v posesti malega kmetskega posestnika. Večina teh gozdov ni, in v bližnji bodočnost tudi ne bo gospodarsko urejena. To dejstvo zelo oiežkoča dobro usmerjeno vzgajanje. Sredstva s katerimi bi se dalo izvesti izboljšanje prilik bi bila med drugimi nastopna: gozdarsko osebje, ki je prideljeno občeupravnim oblastvom, naj bi širilo z nasveti, podukom in drugimi ukrepi pravilno vzgajanje; ustanovili naj bi se vzorni sestoji v gozdovih države in samouprav; propagiralo naj bi se koristne gozdnogospodarske zadeve v dnevnem; časopisju in v poljudnih publikacijah. Slednje bi bilo v Dravski banovini najbolj učinkovito in najlažje izvedljivo.* Velika razkosanost gozdov po posestnem stanju je tudi kriva, da je težko zbrati točne podatke za gozdno statistiko. Pri boru je pomanjklivost podatkov še toliko večja, ker bor običajno ne raste v velikih sklenjenih gozdovih, temveč večinoma posamezno ali v manjših skupinah med drugim drevjem. Nomenklatura za bor med ljudstvom je različna. Tako ga nekateri dialekti imenujejo bura, drugi borka, forovec, hojka i. t. d. Iz roda bor (pinus) sta zastopani v banovini v večjem obsegu le dve vrsti in to: rušje (pinus montana) in borovec (gozdni bor, pinus sylvestris). Poleg teh dveh vrst se nahajajo v gozdovih banovine v razmeroma malem obsegu še črni bor (p. nigra Arnd. ali pinus laricio), gladki bor (p. strobus), kanadski bor (p. banksiana) inf: cemprin (p. cembra). Druge vrste bora se goje le v parkih in vrtovih. V gozdu se najde le redkokedaj kak posamezen eksemplar drugih vrst, ki je bil slučajno ali za poizkušnjo zasajen. Nastopna razmotrivanja se nanašajo le na gozdove onih borovih vrst, ki se vzgajajo v gospodarsko pridobitne svrhe. O rušju, ki je sicer zelo važno, toda večinoma le v gozdnovarstvenem oziru, se bo razpravljalo v posebnem odstavku na koncu tega članka. STATISTIČNI PODATKI. Statistiko o razprostranjenosti posameznih drevesnih vrst v naših gozdovih se je skušalo že večkrat sestaviti. Tako je zbralo ministrstvo za šume in rudnike 1. 1925. podatke za celo državo. V tej statistiki pa so vsi iglavci skupno izkazani in se iz nje ne vidi delež posameznih vrst kakor smreke, jelke, bora i. t. d. Leta 1932. se je po odredbi ministrstva uradno zbiralo tudi podatke za borove gozde posebe. Ti podatki so se za Dravsko banovino začetkom 1. 1933. revidirali in izpopolnili. Vsled prezaposlenosti občeupravnega gozdarskega osobja, ki je sestavljalo poročila za posamezne sreze, se ni moglo postopati s tako točnostjo, kot bi bilo dobro v interesu stvari same. Zbrani podatki naj se smatrajo kot začetek statističnega dela, ki naj se v bodočnosti nadaljuje in v podrobnosti poglobi. Le na podlagi dobre statistike se bo dalo presojevati vred * Razne književne družbe razpečajo med slovensko ljudstvo leto za letom preko pol milijona poljudnih knjig. 34 |
| ŠUMARSKI LIST 2/1934 str. 5 <-- 5 --> PDF |
nost posameznih drevesnih vrst za gozdno in narodno gospodarstvo ter določiti smernice pravilnega gozdnega gospodarjenja. V nastopni tabeli so zbrani podatki o razprostranjenosti borovih gozdov po posameznih srezih. Rušje (pinus montana) v tej tabeli ni navedeno. Iz gorenje tabele je razvidno, da znaša površje čistih borovih gozdov 2´55 odstotkov skupne gozdne površine banovine, gozdovi z nad 35 |
| ŠUMARSKI LIST 2/1934 str. 6 <-- 6 --> PDF |
polovično udeležbo bora 2´93 od sto in gozdov, v katerih je bor primešan v manjši količini 9´7 od sto. Pod 11. razpredelkom navedena lesna masa borovine je cenjena aproksimativno. Kalkulirana je za vsak srez posebej po površini, pov prečni obrasti, srednji starosti ter po tem, kako je bor zastopan v me šanih gozdih. Natančnejša ugotovitev v sedanjih razmerah ni mogoča, zato imajo ti podatki vrednost samo za primerjavo, po kateri se da pre sojevati pomen in razprostranjenost borovih drevesnih vrst po posa meznih delih banovine. Prirastka borovih gozdov se ni moglo ceniti, če se je hotelo izogniti večjim napakam. Tudi množina letnega izkoriščanja borovine se ne da kontrolirati, ker mali posestniki velik del borovega lesa porabijo za domače potrebe. Tudi za les, ki se izvozi iz banovine, specielno za borovino, ni zadostnih podatkov na razpolago. Borovi gozdovi se nahajajo pretežno v privatni lasti malih kmetovalcev, od katerih poseduje večina le male gozdne parcele od 0´3 do 5 ha površine. Komplekse nad 100 ha borovih gozdov posedujejo privatna veleposestva »Negova« (v ljutomerskem okraju), »Ortnek« (v kočevskem srezu), Rakičani, Kodolič in Hartner v srezu Murska Subota, Herberstein in Strnišče v ptujskem srezu ter Smlednik v kranjskem srezu. Pod 100 ha sklenjenih borovih gozdov imajo veleposestva Mokrice in Boštanj v Krškem srezu, Vogler (v srezu Dol. Lendava) in Slatna v litijskem okraju. Ako primerjamo lastninske razmere borovih gozdov z razmerami vseh gozdov v banovini, opazimo, da je udeležba solastninskih posestev pri borovih gozdovih nekaj večja kot pri gozdovih v splošnem. V banovini so solastninski gozdi povečini v slabšem stanju kot privatni. Večji odstotek solastnin bi se dal zato razlagati tako, da je bor zavzel prostor tam, kjer se je gozde zanemarjalo ali v preveliki meri izkoriščalo steljo in pašo. V okraju Dolnja Lendava je posest borovih gozdov pretežno solastninska in sicer v lasti urbarijalnih zajednic in Križevačke imovne občine. Slednja je (odnosno prvotni lastnik Esterhazv) izkazovala nedavno še nad tisoč ha borovih sestojev. Po eksploatacijah v zadnji dobi je ostalo še kakih 500 ha pa tudi ti bodo posekani. Na golo posekane ploskve pogozdujejo sedaj z različnimi drevesnimi vrstami. V kočevskem srezu je okoli 50% borovih gozdov v solastninski posesti. Tudi v srezu Murska Sobota in Radovljica tvori nekaj borovih gozdov solastnine. Nadarbinskih borovih gozdov, to je gozdov župnih, cerkovniških, versko-občinskih in cerkvenih nadarbin, je največ v okrajih Murska Sobota, Dol. Lendava in Slovenjgradec. V litijskem srezu poseduje nekaj borovih sestojev banovinsko posestvo Ponoviče (3*5 ha). V istem okraju ima državna železnica cca. 8 ha borovih gozdov. Nekaj borovca (7 ha) je v državnih gozdih uprave kostanjeviške. Raznolične talne, klimatske in posestvene razmere, dalje razne oblike, v katerih bor sodeluje na sestavi gozdov, povzročajo različne načine postanka, vzgajanja in izkoriščanja bora. Nastanek borovih sestojev po gričevju Prekmurja, Slovenskih goric in v podobnih legah ne more izvirati povsod od umetne pogozditve. 36 |
| ŠUMARSKI LIST 2/1934 str. 7 <-- 7 --> PDF |
Na ravnih prodnatih tleh Pösavja in Podravja je borovje nastalo večinoma umetno. Zasajeno je bilo na izčrpanih tleh in zavzelo prostor nekdanjih njiv in pašnikov. Še sedaj se vrši proces izpreminjanja oslabelih poljedelskih tal v gozdna tla. Večji borovi gozdovi pri nekaterih veleposestvih so nastali pod smotrenim in strokovnim vodstvom. Deloma so se skušala pogozditi tla, ki so bila za druge vrste drevja neprimerna, deloma so se delali poizkusi z raznimi borovimi vrstami. Tako so n. pr. nastali nekateri sestoji gladkega bora. Sem spada tudi pogozdovanje Krasa, ki se je vršilo z namenom, da se pokrijejo gola tla s skromnim borom, ki naj pripravi tla boljšim drevesnim vrstam. Tako umetno nastali borovi gozdovi so sčasoma zasejali bor v bližnje in oddaljenejše kraje, kjer ga prej ni bilo. Borovi gozdovi se pomlajujejo večinoma naravno. Prepuščeni so največkrat sami sebi. Smotreno negovanje se vrši le v malo slučajih pri večjih posestnikih, ki imajo strokovno izvežbano osebje. Gospodari se z borovimi gozdovi največ na prebiralen način. Posebno z malimi kmetskimi gozdovi, kjer je bor primešan drugemu drevju in v višjih legah. Na golo se seka na večjih posestvih, tako n. pr. v gozdih Križevačke imovne občine, na ravnih prodnatih tleh in kjer prevladujejo čisti gozdovi. Omeniti je, da se sekajo borovi gozdovi ponekod na gorenjem Posavju na golo, ne da bi se poseke pogozdovale. Taki sestoji so zelo redko obrasli, pa je v njih mlad borov podrastek pred sekanjem prav obilen. Z grabljenjem talne stelje pa se mnogo mladja pokonča, obrast in kakovost teh gozdov pa se trajno slabša. Na Dravskem polju se v nekaterih krajih tudi seka v ozkih progah. Poseke se oplojajo od strani. Oplojna sečnja se le redko izvaja v borovih gozdih banovine. Starost, v kateri se borovje smatra za dozorelo in pri kateri se ga seka, zelo koleba. Ta starost je v splošnem nižja kot pri drugih iglavcih in listovcih. Mnogokrat sekajo bor, ko je star šele 40 do 50 let, redkoma ga puščajo rasti preko 80 let. Višjo starost dosega bor tam, koder je pomešan posamič drugemu drevju in na veleposestvih. koder gospodarijo po predpisani obhodnji urejenega gospodarjenja. Borov les se izkorišča za domače potrebe in za prodajo. V srezih na obeh straneh Mure, kjer leži največ borovih gozdov v banovini, gre na trg preko polovice posekane borovine za tehnično uporabo kot stavbeni les, za brzojavne drogove in jamski les. Nekatere manjše žage režejo iz borovine tudi deske in letve. Les iz teh predelov je razmeroma dobre kakovosti, goste strukture in nekoliko podoben macesnovini. Posestniki izkoriščajo gozdove sami, le v doljne-lendavskem srezu se vrši večja eksploatacija po kupcu pri Križevački imovni občini. Nje prednica je dala 638 ha mešanih borovih gozdov v izkoriščanje Našički delniški družbi, ki je zvezala dotično gozdno področje z 32 km dolgo privatno gozdno železnico. V Podravju prevladuje izkoriščanje za domače potrebe. Manjši del posekane borovine se prodaja za jamski les, za drogove in redkeje za rezan les. Borovje na Posavju daje v splošnem slab les, ki se porabi največ doma za drva, le malo se ga poteše v trame ali porabi za hlode. Nekaj se ga proda za jamski les. 37 |
| ŠUMARSKI LIST 2/1934 str. 8 <-- 8 --> PDF |
V ostalih krajih banovine sekajo borov les hkrati z drugim drevjem. Kjer je vzrastel na boljših tleh in v mešanih sestojih, je dobre kakovosti ter se uporablja´ za stavbe, vodne zgradbe, telefonske in električne drogove, za mostove in deloma tudi za žagano robo. Na tukajšnem trgu pa je povpraševanje specielno po borovem lesu razmeroma redko. Kjer pa se izkorišča borovec slabih tal, in to velja za večjo polovico borovih gozdov v banovini, je les uporaben le za slabše Sortimente, ker je drevje kratke rasti in ima razkrečeno vejevje. V večji meri prodajajo borovino le za jamski les, katerega konsumirajo domači rudniki precejšno množino. Doma uporablja mali gozdni posestnik borov les za popravila gospodarskih poslopij, za zgradbe ob vodi, za količevje in za drva. S tem štedi les drugega drevja (smreke, bukve), ki ga lažje in z večjim1 dobičkom unovči. V splošnem borovja ne sekajo v večji meri, nego prirašča. Te velja posebno za kraje, kjer se borovina1 ne prodaja lahko. V srezu Doljna Lendava pa je sekanje bora vsled eksploatacije na posestvu ki je sedaj last križevačke imovne občine, prekomerno. Tudi v Beli Krajini so bili v povojnem času posekani nekateri borovi gozdovi do čistega. Od stranskih produktov izkoriščajo v borovih gozdih predvsem steljo. To grabijo ponekod v tako veliki meri, da pada hasek lesoreje, ki naj bi bil glavni dohodek gozdov, na drugo mesto. Take gozdove nazivajo »steljnike«, ki so običajno zelo redko z drevjem obraščeni (0*2—0´5 obrasti) tako da stoji včasih na enem hektarju le okoli 50 kržljavih dreves. Talno steljo (igličevje, listje, praprot, resje, mah in travo) poberejo vsako leto tako močno, da se tla slabšajo od dne do dne. Ker se pri steljarjenju pokonča mnogo naravnega pomladka, ni mogoče doseči višje obrasti sestoja. V redkih borovih sestojih, zlasti tam, kjer gospodarijo solastniki, močno pasejo živino in s tem občutno škodujejo lesoreji. Smola se v večjem obsegu ne izkorišča. V letu 1928. in 1929. so se vršili poizkusi glede pridobivanja smole v gozdovih na levem bregu Drave, ki pa so se pozneje opustili. Storže in seme nabirajo za prodajo večinoma le tam, kjer raste gladki bor (p. strobus), tako v okolišu Ravnega polja v Herbersteinovih gozdovih in okrog Strmšča ter v Mokricah. Škode v borovih gozdovih povzročajo podnebni vplivi, požari, rastlinski škodljivci, živali in ljudje. Med podnebnimi vplivi je navesti posebno poškodbe po snegu in ledu, ki lomita krhke veje in vrhove borovca. Snegolomi se pojavljajo na borovju bolj pogosto kot na drugem drevju. Tudi viharji in vetrovi napravijo boru mestoma dosti škode. Na posledicah poškodb, ki jih je napravila toča v gričevju Prekmurja 1. 1928., trpe še sedaj borova drevesa, ki hirajo ter si ne morejo opomoči. Požar, ki zlasti ob sušah borovje bolj ogroža nego ostalo drevje, se v manjšem obsegu češče pojavlja in prizadene najbolj občutno mlajše kulture. Požari nastanejo največkrat ob železnicah vsled isker iz lokomotiv. Med rastlinskimi škodljivci se pogosto pojavlja gliva lophodermium pinastri, ki povzroča borovo rjo, in glivica peridermium pini, ki napada mlajše sestoje. Opaža se tudi, da v vzgojnem oziru škoduje boru breza, ki z bičajočim gibanjem svojih vej neugodno vpliva na razvoj borovca. 38 |
| ŠUMARSKI LIST 2/1934 str. 9 <-- 9 --> PDF |
Izmed številnega mrčesa, ki ogroža borovje, so bili javljeni v zadnjem času le manjši napadi po hroščih: ips sexdentatus in mvelophilus minor, ter po metulju evetria buoliana. Občeupravna oblastva opominjajo vsako leto na nevarnost po žuželkah gozdne posestnike z razglasi, v katerih navajajo sredstva, s katerimi se da preprečiti večja razmnožitev škodljivcev. Med škodljivimi živalmi omenjajo poročila tudi veverico in podleska (myoxus avellanarius). Oba glodata mlajše borovce ob vrhovih. Drevje se često posuši in škoda, ki nastane, je mestoma precejšna. V splošnem se opaža, da so škode po žuželkah in drugih živalih pri borovju manj razširjene kot pri smrekovih gozdovih. Največ škode prizadene borovim gozdom nedvomno človek, ki kot je bilo omenjeno, do skrajnosti izkorišča talno steljo. Zakon o gozdih iz 1.929. ima glede grabljenja stelje točne predpise. Te zakonite določbe pa praktično ne pridejo do veljave, ker ni mogoče sistematično nadzorovati izkoriščanja stelje radi številnih slučajev in omejenega števila gozdarskih organov obče uprave. Večino borovih gozdov, ki služijo lesoreji, tvori v banovini gozdni bor (p. silvestris) imenovan tudi navadni bor, beli bor ali borovec. Zavzema okoli 99% vsega borovja. Okoli osem desetin preostalega odstotka zavzema črni bor (p. nigra aH P. Laricio), ki se nahaja redko v skupinah, večkrat pa posamezno na apnenih tleh radovljiškega, kranjskega, logaškega in kočevskega okraja. Črni bor se je dobro obnesel pri pogozdovanju Krasa. Večina s črnim borom pogozdenih objektov se nahaja na onem delu Slovenije, ki pripada danes Italiji, le nekaj kultur leži tostran meie v bližini Logatca. Poskusilo se je ta bor udomačiti tudi v ostalih srezih banovine, zato ga najdemo v manjši meri raztresenega skoro po vsej banovini na slabih tleh. Gladki bor (p. strobus) se je začel pri nas uvajati intenzivnejše nekako, pred petdesetimi leti in je sedaj najbolj razširjeno eksotično gozdno drevo pri nas. Nekaj starejših sestojev je sedaj že posekanih. Na ploskvi okoli 60 ha se nahaja gladki bor v ptujskem okraju na Dravskem polju, kjer tvori v večjih skupinah in posamič primes drugemu drevju. V Mokricah v krškem okraju ga je čez 20 ha. V kranjskem okraju zavzema v čistih in mešanih sestojih kakih 10 ha. V manjših skupinah iti posamezno ga najdemo še v srezih Kamnik, Ljubljana, Litija, Prevalje (občina Vuzenica) in Slovenjgradec. Kanadski bor (p. banksiana) so za poizkušnjo sadili v ptujskem okraju, kjer se nahajajo kulture na približno 10 hektarih. Limba ali cemprin (p. cembra) se je iz naših planin, kjer se je baje nekdaj nahajal, že popolnoma umaknil. GOZDNO-VZGOJNI MOMENTI. Bodočnost vzgajanja gozdov je v tem, da gospodarske mere izoblikujemo in jih uporabljamo krajevno utemeljeno, ne pa v tem, da postavljamo nove sisteme-, ki naj bi veljali za splošnost. Rubner, Kakor na prospevanje vseh rastlin, tako vplivajo tudi na rast posameznih drevesnih vrst klimatske in talne razmere, dalje krajevna lega 39 |
| ŠUMARSKI LIST 2/1934 str. 10 <-- 10 --> PDF |
ter odnošaji, v katerih žive medsebojno, z drugimi rastlinami, živalmi in ljudmi. Proučevanje teh vplivov je za gojitelja gozdov izredno) važno, ako se hoče izogniti neuspehom pri svojem udejstvovanju. Napačno gojenje gozdov s kvarnimi posledicami opazujemo v Dravski banovini večkrat. Najčešće pri smrekovih nasadih, kjer so vodili posestnike in njih strokovne svetovalce bolj pridobitni kakor vzgojni vidiki. Pa tudi pri boru vidimo pogosto, da se navedenih vplivov ni v zadostni meri in ne dovolj v podrobnosti upoštevalo : Izmed klimatskih faktorjev je razmotrivati najprej s v e 11 o t o, ki je poleg toplote in vode največje važnosti za proizvajanje lesa. Drevesa rabijo za svoje uspevanje določeno minimalno množino svetlobe, ki je pri različnih vrstah različna. Med vrste, ki zahtevajo mnogo svetlobe se štejejo po dr. Petračiču macesen, akacija, breza, b o r, trepetlika, vrba, hrast, kostanj, jesen. Sledi jim drevje, ki zahteva manj svelobe in ki prenese tudi manjše kratkodobno zasenčenje: brest, jelša, lipa, gladki bor, javor in limba. Malo svetlobe zahtevajo: gaber, smreka, bukev in jelka. V tem vrstnem redu vidimo bor na četrtem mestu. Tudi po drugih tabelah, ki navajajo drevesne vrste v drugačnem vrstnem redu, vidimo bor (p. silvetsris) uvrščen med drevje, ki zahteva mnogo svetlobe. Od borov, ki se nahajajo pri nas. je treba največ svetlobe gozdnemu boru, nekaj manj kanadskemu in črnemu boru, potem limbi in najmanj gladkemu boru. Pa tudi ta ne prenese niti v svoji prvi mladosti sence od zgoraj. Ne smemo pa pustiti iz vidika, da se tudi bor, kakor vse druge drevesne vrste zadovolji z manj svetlobe tam, kjer drugi klimatski in edafski faktorji v večji meri podpirajo njegovo uspevanje. V mladosti prenese bor nekaj več obsenčenja kakor pozneje, vendar je že dvoleten mnogo bolj občutljiv proti obsenčenju kakor n. pr. smreka. Po preizkusih Schmidta daje dvoleten borovec pri 100%-ni svetlobi 83.1 odstotkov najvišjega teoretičnega donosa (dvoletna smreka 83.4), pri 72% svetlobe se zmanjša ta donos na 9.5 odstotkov (pri smreki na 40.9 odstotkov). Ako ravno so pri gorenjih poizkusih učinkovali deloma toplota in izhlapevanje, se da iz njih vendar sklepati, kako močno je bor občutljiv, če se mu zmanjša užitek svetlobe. Vpliv svetlobe je za gozdno vzgojo posebno važen radi tega, ker je v moči gozdarja, da ta vpliv regulira (s preredčenjem in pod.) medtem ko drugih faktorjev, od katerih je odvisno uspevanje drevja, ne more dosti izpremeniti. Glede toplot e so bori v primeri z drugim našim drevjem zelo skromni in odporni. Gozdni bor prenese po zimi zelo nizko zračno temteraturo (do — 40° C) in visoko poletno (do + 35° C). Med tema ekstremima leži ona toplina, ki tej vrsti bora najbolj prija, imenovana toplinski optimum. Ta optimum za razno drevje še ni dognan; lahko se pa reče, da so temperaturne razmere, ako izločimo vplive drugih faktorjev, v Dravski banovini povsod dosti ugodne za gojitev bora. Izvzete so le najvišje lege. Tudi črni in gladski bor sta odporna proti mrazu in vročini. Prvi zahteva najmanj + 7.5° C srednje letne temperature, drugi pa najmanj + 5° C. Limba izhaja s povprečne letno temperaturo 0° C in tam, kjer traja vegetacijska doba vsaj dva in pol meseca. 40 |
| ŠUMARSKI LIST 2/1934 str. 11 <-- 11 --> PDF |
Vod a je za razvoj rastlin potrebna, ker omogoča asimilacijo in prehrano z anorganskimi snovmi. Zračna vlaga, izhlapevanje in padavine sodelujejo pri odločitvi, kje ta ali ona vrsta drevja uspeva. Proti pomanjkanju vode se branijo rastline s tem, da manj izhlapevajo in da prodirajo s svojimi koreninami globlje v tla. Borovcem po zimi ne odpadeja igle, njih listni sestav je kseromorfen t. j . take oblike, ki je prilagođena suhemu podneblju. Radi tega je borovcem olajšano prezimovanje, kadar iz zamrznjenih tal ne morejo dobiti zadostne vlage. Transpiracija (izhlapevanje) listov je pri boru znatno manjša, kot pri drugem drevju. En kg suhe listnate substance izhlapi pri bukvi 75, pri hrastu 55, pri smreki 14 in pri boru le 9 litrov vode na leto. Globoka količasta ali daleč segajoča stranska korenina omogoča boru, da doseže vodo tudi v nižjih zemeljskih plasteh. Zato je borovec bolj kot kako drugo naše drevo po naravi zaščiteno proti suši in nedostatku vode. Od padavin je za rast borovca usoden sneg, ki povzroča na boru radi njegovega krhkega lesa in močno razvitih vej razmeroma več škode kakor pri drugem iglastem drevju. Gladki bor trpi vsled snega manj kot gozdni bor, ker sneg lažje polzi z njegovih vej. Snegolomi so občutljivi posebno v položajih, kjer nastopajo često vetrovi . Vetrovom samim brez snega pa se bor z globokim ukoreninjenjem čvrsto upira. Le koder ima na peskovitih tleh plitve korenine, postane žrtev viharjev. Gladki bor se še uspešneje brani vetrovom kot borovec. Bor ima majhno in lahko perutkasto seme, katero prenašajo zračni tokovi v velike daljave in s tem pospešujejo razširjevanje borovega plemena. Borovec uspeva dobro, ako ima globoka! 11 a. Njegova količasta korenina pa se v izdatni meri tudi prilagodi razmeram, ki so za rast borovca manj prikladne. Tako vidimo pri nas borove gozdove pogosto na plitvi in celo skalnati podlagi. V takih legah so debla le redko ravna in visoka, prevladuje pa krivo, kratko, rogovilasto in grčavo drevje. Najbolj prija boru rahla zemlja, ki je slabo vezana, kadar je vlažna, in ki razpada, če se popolnoma osuši. Na težkih tleh uspeva borno, tako raste n. pr. v težkih ilovnatih tleh še dosti dobro v debelino, ne pa v višino. Kjer tla niso dosti prezračena in kjer se preskrba z vodo redno ne menjava, začno korenine rade gniti. Kakor vsaka vrsta drevja, tako ljubi tudi gozdni bor sveža tla bolj nego suha in bolj nego vlažna ali mokra. Vendar pa se od naših glavnih drevesnih vrst zadovoljuje z najmanjše talno vlago. Koder na suhih južnih pobočjih ne more več uspevati nobeno drugo drevje, bor še raste, četudi skromno in počasi. Ravno tako tudi prenese tudi mokra tla bolje kakor smreka. V vlažni zemlji požene več stranskih korenin. Krošnje takih borovcev reagirajo na obliko ukoreninjenja in so ploščaste in vejnate. Podobne po svojem habitu listavcem so borovci, ki stoje na samem na barju ali plitvih peščenih tleh, kjer uživajo popolno svetlobo. O borovcu (p. silvestris) pravi Geyer : »Mineralična hranilna vrednost tal prihaja pri borovcu v splošnem veliko manj v poštev kakor pri vseh drugih drevesnih vrstah, od katerih je skoro najskromnejši. Čeravno uspeva prilično na vseh kameninah, ki nudijo zadosti globoko Al |
| ŠUMARSKI LIST 2/1934 str. 12 <-- 12 --> PDF |
preperelo prst, daje vendar odločno prednost peskovitim usedlinam, ki tvorijo največkrat rahla in globoka tla. Radi tega in ker se zadovoljava tudi še s peščeno zemljo, ki je revna na hranilnih snoveh, se imenuje ta bor po pravici drevo peščenih tal. M.anj prijajo borovcu tla granitnih in škriljavih kamenin, apnenec in težke ter mrzle razpadine bazalta, kljub bogastvu na hranilnih snoveh, dasiravno na rahlih in globokih oblikah takih tal njegovo uspevanje ni izključeno. Da se kaže na močvirnatih tleh in na barju rast borovca le še v slabi vegetaciji, je samoposebi umljivo. Najvišjo popolnost in najdragocenejšo kakovost lesa doseže bor na močno ilovnatih peskovitih tleh. Ako se taki zemlji, posebno pri večjem deležu ilovice, primeša humus, nastanejo prvovrstna tla za bor.« Mineralični sestav tal, na katerih se borovec pojavlja v banovini, to je na pretežno peščenih, ilovnatih tleh, na diluvijalnem prodcu, labori in opoki, potrjujo Gever-ova izvajanja. Posebno izrazito se kaže nerazpoloženje borovca napram apnencu. Da »Kras ni prirodno nahajališče bora« (G r ü n w a 1 d), velja posebno za p. silvestris. Vprašanje o apnencu in o drevesnih vrstah, ki ljubijo apnena tla, še ni dovolj pojasneno. S tem predmetom se obširno bavi Rubner , ki navaja po F 1 i c h e - ju trditev, da je bor v celi Champagni navezan na apnenec in da na neapnenih tleh podleže drugemu drevju, ako je umetno upeljan. Tej trditvi pristavlja Rubne r opombo, da se bor kljub temu ne more šteti med drevje, ki ljubi apnena tla. Vsekakor v naših prilikah gozdni bor ne raste rad na apnenih tleh in praktičen gozdorejec se bo le po temeljitem preudarku in izjemona odločil za pogozdovanje kraških tal z navadnim borovcem. Nekoliko drugače moramo presojati glede tega vprašanja črni bor. Tudi ta glede mineralne hrane ni nič manj skromen in žilav kot gozdni bor. Značajno je zanj, da živi včasih še na skalnatih tleh, ki so na videz neprodirna in gola. Radi tega ga uporabljajo za pogozdovanje krasa. Mnenje, ki je nekaj časa vladalo, da uspeva le na dolomitnih in apnenih tleh, se ni vzdržalo, črni bor uspeva namreč prav dobro na peskovitih in globokih tleh, kjer so prepcrele silikatne kamenine. O pomenu črnega bora pri pogozdovanju kraških tal v Primorju Savske banovine navaja Kau de rs: »Ta rastlinska vrsta ljubi na apnu bogate in solnčni toploti izpostavljene predele in ima eminentno svojstvo, da spušča korenine globoko v razpoke kraškega kamenja ... Moramo pa naglasiti, da naj služi pogozdovanje s črnim borem le kot predkultura, katera ima nalogo, da izboljša tla in napravi boljše pogoje za vzgojo plemenitejših vrst.« O istem predmetu razpravlja G rünwal d med drugim nastopno: »Dosedanja pogozdovanja so se izvajala... s saditvijo črnega in alpskega bora.. .Akoravno nam dajo ti bori odlične resultate kot primarno drevo z ozirom na ustvarjanje humusa, se bo morala vendar saditev čistih borovih kultur opustiti, ker so iste zadnja leta permanentno napadane od raznega mrčesa. Vzrok temu bo, da kras, posebno pa v Primorju, ni prirodno nahajališče bora.« Rubne r pravi, da daje črni bor prav očitno prednost apnenim tlom. To mnenje podpirajo tudi nahajališča črnega bora v Dravski banovini, ki zavzemajo pretežno apnena tla. Gladki bor (p. strobus) sliči glede zahtev na kakovost tal precej gozdnemu boru, raste pa na izčrpanih peskovitih tleh v mladosti celo nekoliko bolje. V splošnem je tudi gladkemu boru za dober razvoj treba globoke peskovito-ilovnate zemlje, čeravno se zadovoljuje tudi s prstjo, é2 |
| ŠUMARSKI LIST 2/1934 str. 13 <-- 13 --> PDF |
ki vsebuje mnogo peska in malo ilovice ter malo mineralnih hranilnih snovi. Uspeva pa tudi še na precej kislih in vlažnih tleh. Apnenec mu po vsej priliki ne prija. Na prodnatem Dravskem polju ter na granitnih in škriljastih tleh Pohorja kaže povoljno rast. V gozdno-vzgojnem oziru je gladki bor za naše razmere izredne važnosti. Radi svoje podobnosti glede zahtev, ki jih stavi na tlo, dalje vsled velike zmožnosti, da se prilagodi siromašnim tlem, ne bilo težavno, da s pomočjo umetnega kultiviranja in primešavanja prevzame mnogo predelov, na katerih sedaj gospoduje navadni bor. Ker s svojimi iglicami, ki v obilni meri odpadajo, ugodno vpliva na izboljšanje tal, bi bilo želeti, da se ga v večji meri kot dosedaj razširja in priporoča njegovo gojitev v krajih, kjer je razširjen navadni borovec. Kanadski bor uspeva na slabih, peskovitih, z resjem pokritih, mokrih in močvirnatih tleh. Dosedanje izkušnje s to eksoto na slabih peščenih tleh pri nas niso dosegle niti onih uspehov, ki jih kaže navadni bor, za katerim zaostaja tudi glede izboljšanja tal. Za gozdarja, ki mora za ohranitev tal skrbeti budneje kot poljedelec, kateri dosti lažje regulira z umnim gnojenjem produktivno moč zemlie, je vpliv drevesne vrste na tla dalekosežnega pomena. Ravno pri borovih vrstah je za gojitev odločilna, oziroma bi morala biti odločilna mera, v kateri ta ali oni bor boljša, hrani ali slabi zemljo, na kateri raste. Kakor omenjeno gnoji tla gladki bor v znatni meri bolj kakor naš navadni borovec. Gozdni bor, kateremu kakor gladkemu, odpadajo igle v poznejši dobi vsaka dva do tri leta, pokriva v mladosti od 20. do 30. leta tla pod seboj z iglami v toliki množini, da tla boljša. Pozneje pa odpadajoče igle vsled naravnega preredčevanja ne ščitijo več zadosti tal, katerih kakovost postaja radi tega vedno bolj slaba. Kanadski bor kaže v tem oziru še slabše resuitate. črni bor ima razmeroma mnogo več igličevja kot navadni bor, zato producira tudi več humusa in boljša tla. S starostjo pa tudi pri črnem boru to ugodno vplivanje poneha. V zvezi s podnebnimi in talnimi razmerami vpliva na vzgojno posameznih drevesnih plemen krajevn a leg a gozdov. Pri krajevni legi je upoštevati nadmorsko višino, lego na obrobju ali v sredini gorskih masivov, konfiguracijo terena, nagnjenost in ekspozicijo tal. Večina bora v Dravski banovini leži v nadmorski višini od 200 do 500 m. V ta višinski pas spadajo na borovcu najbogatejši predeli v Prek murju, Slovenskih goricah, na Posavju in Dravskem polju. Posamezno in v manjših kompleksih pa dosežejo borovci višino 1300 m. V gozdovih gornjegrajskega veleposestva sezajo celo preko 1500 m nadmorske višine. Pri izbiri drevesne vrste za pogozdovanje v visokih legah, se je ozirati tudi na to, ali leži kraj na pobočnih ali na osrednjih pogorjih. Na obrobju je podnebje vlažnejše, insolacija je radi pogostih padavin manjša, ekstrema temperature nista tako velika kakor v osredju. Velik vpliv na rast gozda ima lokalna oblika tal. Ozke soteske ali na samem stoječi hribi, odprta ali zasenčena pobočja, greben ali dno doline, nudijo rastlinstvu glede svetlobe, vlage in vetrovnosti, pa tudi glede kakovosti tal zelo različne življenske pogoje. Borovec raste pri nas najčešče na nizkem gričevju valovitih oblik, kar nam kaže, da mu prijajo odprte vetrovne lege z mnogo svetlobe. 43 |
| ŠUMARSKI LIST 2/1934 str. 14 <-- 14 --> PDF |
Če opazujemo nagnjenost tal samo zase, vidimo, da raste bor na ravnih tleh, na polagoma se dvigajočih bregovih, pa tudi na srednje in celo na strmo padajočih pobočjih. Skoraj vsa poročila, ki so na razpolago, navajajo, da daje v banovini bor prednost legam, ki se nagibajo proti solncu. Tako n. pr. opažamo, da si je bor izbral strmi prisolnčni levi breg Save, južne rebri vzporednih gorovij in prisojne obronke nizkega gričevja. V nekaterih izjemnih slučajih pa leže borovi gozdovi tudi na drugih ekspozicijah v krajih, kjer klimatski in talni faktorji posebno pospešujejo rast borovca. Borovec stoji često na samen, kjer mnogokrat v velikih oddaljenosti od drugega drevja in svojih sovrstnikov izkorišča svetlobo in svobodno razteza svoje veje v širino. V družbi s svojimi sorodniki in drugim drevjem si skuša v mladosti zagotoviti svoj obstanek, in ima naglo ras t v višino . Posebno v prvi mladosti se gozdni bor hitrd razvija, pri čemer je merodajna boniteta tal. Ko je star 10 let raste od vseh iglavcev za macesnom najhitreje, nato sledi črni bor, gladki bor, počasnejše rasti so smreka, jelka in limba. V 30 letnih gozdovih je vrstni red hitrosti prirasta v višino pri posameznih drevesnih vrstah na dobrih tleh sledeči: bor. hrast, smreka, bukva, jelka; na slabih tleh pa: bor, bukev, hrast, smreka, jelka. V poznejši starosti (80. do 120. let) pa bon zastane za smreko, jelko in bukvo. Potek rasti je važen pri vzgoji sestojev posebno pri boru, ki je glede obsenčenja zelo občutljiv. Borovec se nahaja v Dravski banovini pogosto meša n z drugi m iglastim in listnatim drevjem . Od prvih je redkeje mešan z macesnom , ki je višinsko drevo in ki zahteva boljše talne hrane. Na slabših tleh raste macesen sicer v prvi mladosti hitreje kot bor, v drugem ali tretjem desetletju pa začne od borovih krošenj utesnjevan propadati. Tla se v takih mešanih gozdovih slabšajo in iz gozdno-vzgojnega vidika mešanje bora z macesnom ni utemeljeno. S smrek o se druži bor zelo pogosto. Smreka dvigne s svojim deležem proizvodnjo lesa in zaščito tal, bor pa daje s svojimi globokimi koreninami oporo proti vetrovom takemu mešanemu gozdu, v katerem se tudi nevarnost bolehanja čistih sestojin ene ali druge drevesne vrste zmanjša. V praksi onemogočajo mešanje bora s smreko dostikrat talne in klimatske razmere, ob katerih sicer uspeva bor, ne odgovarjajo pa smreki. Trud, da bi primešali čistim borovim sestojinam smreko, je zato često brezuspešen. Nasprotni postopek, da se uvaja v smrekove gozdove bor, je lažje izvedljiv in se v naravi često sam dogaja in to po navadi ne v prid kakovosti gozda in lesoreje. Na sečinah smrekovih gozdov se vsled insolacije in odplavljanja humusa slabšajo tla. Zavzame jih skromnejši bor, ki nezadostno gnoji tla in s časom podjarmi še posamezne preostale smreke. Tudi na tleh, ki prijajo enako smreki in boru, prerašča bor smreko in jo ovira v razvoju. Ako gozdar z izsekavanjem ne poseže vmes, se izpreminjajo taki mešani gozdovi polagoma v čiste borove. Pri rednem negovanju, kjer budno čuvajo smreko pred nadoblastjo bora in če slednji obrašča največ eno desetino do ene petine sestoja, se dosežejo z mešanjem bora in smreke lepi uspehi, ker je borovina v taki zmesi dobro oblikovana, tla so dovoljno varovana in stabilnost gozda je povečana. 44 |
| ŠUMARSKI LIST 2/1934 str. 15 <-- 15 --> PDF |
Z jelk o je mešan bor pri nas razmeroma malokdaj. Izvrstne resultate pokaže podsaditev jelke črnemu boru v kulturah, posajenih na kraških tleh. V senci borov in na podlagi, katero je izboljšalo odpadajoče igličevje bora, uspeva jelka dobro in nadalje krepi gozdna tla. Tudi z bukvij o se v naravi bor ne druži posebno rad. Na tlu, ki je za bukev ugodno, zasenči ista svetlobe žejni bor in ga uniči. Na slabših tleh pa bor prerašča bukev, slabi tla in sčasoma vedno bolj onemogoča uspevanje bukvi. Mešani sestoji se dajo trajno ohraniti, če se gozd skrbno neguje in ščiti eno drevesno vrsto pred drugo. Na dobrih tleh tako druženje ni priporočljivo, ker so borovci močno vejnati in v deblu slabo oblikovani. Na slabih tleh pa bi bilo primešati borovim gozdovom bukev radi izboljšanja tal povsod, kjer je to izvedljivo. Za banovino važni so gozdovi, kjer se meša bor z domačim kostanjem . Nahajališča kostanja se skladajo z nahajališči borovca v gričevju nizkih in prisojnih leg, na neapnenm tleh po ozcmju, kjer je največ borovca. Zato nas ne iznenadi, da vidimo mešane sestojine kostanja z gozdnim borom prav pogosto. Povečini so nastale tam, .... so bili kostanji zelo izsekani. Naselil se je bor in vedno bolj oviral uspevanje kostanja s slabšanjem tal in deloma tudi s premočnim zasenčenjem. Pozicije, katere je odvzel bor kostanju, naj bi se z umetnim posajevamem kostanja zopet istemu pridobile, kjer je to še mogoče in kjer tla še niso preveč izčrpana. Gozdoreja znatnih okolišev (n. pr. v ljubljanski in kamniški okolici) bi se dala na ta način dvigniti na višjo stopnjo. Hras t in bor, oba ljubita mnogo svetlobe, imata redko zarast in malo količino odpadajočega listovja oz. igličevja. Bor mešan s hrastom ne tvori lepih debel. Take mešane sestojine opažamo v mnogih slučajih in so često znak, da se je vzgoja hrastovih gozdov zanemarila. Hrast sam svojih tal ne gnoji v zadostni meri, zato je treba skrbeti za izboljšanje talnih razmer s primesjo kake bolj senčnate drevesne vrste. Koder se to ni zgodilo in kjer niso drugi faktorji skrbeli za ohranitev tal, so tla tako opešala, da so postala za hrast preslaba, skromni bor pa se z njimi še zadovolji. Slične razmere vladajo tudi tam, kjer se druži bor z jesenom , ki ne deluje na dobrino tal dovolj ugodno. Na slabših apnenih tleh raste bor tudi v družbi z gabrom . Ker učinkuje gaber na tla povoljno, je primes gabra borovim sestojinam koristna in jo bomo skušali povsod ohraniti, če se nahaja v naravi. Pogosto se pojavlja boru primešana breza . Obe vrsti ne vplivata dobro na ohranitev tal. Posebno je pripomniti, da moramo take itak že redke sestoje redčiti v še večji meri, ako hočemo brezo obdržati v sestoju in jo braniti proti boru, ki jo v starosti 20 do 30 let preraste in izloči iz sestoja. Primes breze pa je v nekaterih ozirih koristna. Neglede na to, da je njen les ponekod precejšnje gospodarske vrednosti, je tudi ,;v gozdno-vzgojnem oziru boru v hasek, ker ga brani pred napadom mrčesa, ker manjša nevarnost snegolomov ter požara in ker olajša naravno pomladitev bora na neustaljenih peščenih tleh. V primerih, koder se boru ne more dati boljše primesi, naj bi se ne oviralo brezi naselitev na robu borovega sestoja in v njegovih preredčenih delih. Zostalimilistovci, z javorom, brestom, jelšo, lipo in orehom, se druži bor malokdaj in še to večinoma le posamezno. Ti listovci z 45 |
| ŠUMARSKI LIST 2/1934 str. 16 <-- 16 --> PDF |
odpadajočim listjem boljšajo tla, zato jih je povsod podpirati, kjer se pojavijo v borovih gozdovih. Kar se tiče mešanja borovih vrst med seboj, je navadnemu boru primes črnega in gladkega bora iz gozdovzgojnih ozirov v prid. Kjer dopušča kakovost tal je povsod priporočljivo primešati gozdnemu boru gladki bor, ki ugodno vpliva na čiščenje vejnatih debel in ki dvigne produkcijo lesa. Dosedanja razmotrivanja o borovcu nas vodijo do zaklučkov, katere ,;;e upoštevati pri ustanovitvi, vzgoji in izkoriščanju borovih gozdov in katere je smotreno prilagoditi razmeram v posameznih slučajih. N e-p rečeni j Ivavrednost bo raje tam, kjer nastop a kot pionir rastlinstva proti n:e produktivnost i. Pri pogozdovanju krasa ima nalogo, da se zasidra nai skoro goli skali. IKot omenjeno je za to poklican posebno črni bor. Na kamenitih plazovih, na grušču, na nestalnih usadih skoro z nobeno drugo drevesno vrsto ne moremo zasigurati obstoja gozda. Prodnate in peščene bregove rek, kjer ne more uspevati drugo drevje, je mogoče pogozdovati le s skromnim borovcem. Na oslabelih pašnikih zasajen bor raste vztrajno in pripravlja svojem zarodu in drgemu drevju ugodnejša tla. Poljedelska zemljišča, kjer je zemlja izmozgana do skrajne mere. donašajo pogozdena z borom zopet dohodke svojemu lastniku. Tudi na opuščeinh vinograih, kjer je zemlja globoko vtla izmozgana, prodere bor s svojo korenino do redilnih snovi. Posebno črni bor je primeren za take tople kraje. V takih in podobnih primerih je pogozditev z borom umestna, koristna in hvale vredna. Napačno pa je uvajati čiste borove sestojine v p o 1 o ž a j e, kjer uspeva drugo drevje, ki daje boljše doli o d k e i n k i b o 1 j e h r a n i 11 a. Posamezno drevje ali manjše skupine bora so zaželjena primes drugemu drevju, bodisi da ugodno vplivajo na ukoreninjenje gozda ali da povečajo varnost pred raznimi škodami, bodisi da izboljšajo vrednostni prirast ali mnogovrstnost uporabe sestojinskega lesa. V takih gozdovih pa mora gozdorejec skrbno paziti, da se bor preveč ne razmahne in ne prevzame nadvlade v gozdu. V naravi se tako razširjenje borovca često dogaja in upravičeno pravi G u z e 1 j : »V obče se sme trditi, da so gozdi navadnega borovca po naših krajih največkrat jasen dokaz vsled slabega gospodarstva oslabelega gozdnega sveta, na katerem se je boljše ali v svojih zahtevah do zemlje manj zmerno drevje moralo umakniti skromnemu borovcu.« Pri pogozdovanju z borom na oslabelih tleh naj nas vodi vedno misel, da ustanavljamo nekaj prehodnega , kar bo služilo vzgoji drugega drevja, ki bo v stanu gozdna tla hraniti in krepiti. Pravočasn o je treba borove kulture p o d s a d i t i s sadikami smreke, jelke ali primernih listovcev, ki prenesejo nekaj obsenčenja, borov sestoj pa je potem smotreno redčiti, da se omogoči razvoj drugega drevja. Tudi v krajih, kjer bor uspeva dobro v čistih sestojih, je priporočljivo, da mu skušamo primešati vedno nekaj drevja, katero je bogatejše na proizvajanju i g e 1 o z i r o m a 1 i s t j a. Uvajanje drugih drevesnih vrst v čiste borove sestoje je težavno, ker ni lahko najti primerne vrste zato. Smreka, katera naj bi po želji naših gozdnih posestnikov zatrpala vsako vrzel v gozdu, skoro večinoma odpove. Tudi poizkušnje z drugim drevjem se pogosto ponesrečijo, ako podnebje ali tlo ni prikladno za primešano drevo. Kjer 46 |
| ŠUMARSKI LIST 2/1934 str. 17 <-- 17 --> PDF |
ne daje narava v bližnji okolici nikakih smernic za izbiro primerne drevesne vrste, je priporočati, da se posadi najprej drevje raznih vrst v manjšem obsegu. Po tem, kako uspevajo ta za poizkušnjo posajena drevesa, se ravna v sledečih letih. Pri tem je opozoriti tudi na gladki bor, ki je pogosto v stanju, da dvigne kakovost gozda, kadar je primešan navadnemu boru v večji količini. Cisti borovi gozdovi zaostajajo glede donosa na lesu in na obrasti gozdnih tal v splošnem za drugim drevjem, ki tvori pri nas večje gozde. Primerjava donosnih tabel po Schwappach-u nam kaže v tem oziru sledeče razlike: 1. Lesna masa na ha v m3 pri polni obrasti v starosti 30. 50. 70. 90. let a. na zelo dobrih tleh (I. bonitetni razred) bor 208 335 409 455 smreka 228 496 682 794 jelka 127 542 842 1030 bukev 129 293 446 544 b. na srednje dobrih :leh (III. bonitetni razred) bor 148 228 285 3t4 smreka 103 292 433 530 jelka 69 298 505 659 bukev 49 167 281 371 c. na slabih tleh (V. bonitetni razred) bor 111 166 196 smreka 140 241 201 jelka 20 108 242 356 bukev 10 71 143 194 2. Število dreves na ha pri polni zarasti v starosti 30. 50. 70. 90. let a. na zelodobrih tleh (I. bonitetni razre d) bor 2880 998 583 403 smreka 3702 1468 771 479 jelka 8600 1800 820 550 bukev* 2750 1080 660 480 b. na srednje dobrih tleh (III. bonitetni ra zred) bor 5300 2003 1053 653 smreka 5865 2012 1141 759 jelka 18000 3400 1500 930 bukev* 5040 1860 1020 730 c. na slabih tleh (V. bonitetni razred) bor 3250 2059 1445 smreka — 3209 1823 1306 jelka llnOO 3600 1900 bukev* 3150 1580 1090 * Po dr. Flury-ju. 47 |
| ŠUMARSKI LIST 2/1934 str. 18 <-- 18 --> PDF |
Gorenji podatki, ki so predvsem primerjalne vrednosti, nam predočujejo, da se vrednost bora z naraščujočo starostjo in z višjo boniteto tal manjša v primeri z navedenimi drevesnimi vrstami, in sicer tako glede produkcije lesa, kakor tudi števila dreves. Posebno težka je rešitev vprašanja že omenjenih s t e 1 j- n i k o v, ki služijo bolj za grabljnje stelje kot za proizvajanje lesa. Izkoriščanje stelje bi se moralo omejiti na mero, katero zakonski predpisi še dovoljujejo in primešalo naj bi se borovcu drugo predvsem listnato drevje. Tudi primes gladkega bora, ki hitro raste in trosi dosti igel, bi bila morda na mestu. Posebno pa bi bilo treba iskati drugih možnosti, po katerih bi se dalo preskrbeti živinoreji potrebno steljo. Donos borovih gozdov bi se dal dviginti tudi s smotrenim izrabljanjem in vnovčevanjem stranskih gozdnih proizvodov, kakor smole, storžev in lubja. Raziskovanja v tej smeri naj bi se vršila intenzivno in v večji meri v krajih, kjer je mnogo bora. RASTLINSKO-GEOGRAFSKA RAZMOTRIVANJA. Posamezno drevje gozdnega bora najdemo raztreseno skoro po celi banovini. Mnogokrat široko in daleč na okoli ni drugih borovih dreves, tako, da si težko razlagamo njegovo poreklo. Številni slučaji, v katerih si ne moremo razložiti, kako bi nastal na umeten način, nas silijo, da razširimo svoja razmotrivanja v pretekle dobe razvoja posameznih drevesnih vrst. V predzgodovinski dobi se je z geologičnimi in klimatskimi preobrazbami izpreminjalo tudi rastlinstvo. Posamezne drevesne vrste, ki so pri klimatičnih razmerah pretečenih dob dobro uspevale, so se vsled novo nastalih razmer morale umakniti drugim vrstam, katere so se bolje prilagodile novim podnebnim in talnim prilikam. Za sedanje razprostranjenje drevesnih vrst je pomemben razvoj rastlinstva po ledini dobi. Ko se je začel pomikati led proti svojim sedanjim pozicijam, je polagoma nastal prostor primeren le za najskromnejše in najodpornejše rastlinske vrste. Med našim drevjem se po takih lastnostih odlikujeta breza in bor. Občutljivejše smreke, bukve in jelke so se mogle razširiti šele pozneje, ko so postajale podnebne razmere milejše. Ko so se razvile klimatske prilike tako, da so zadostovale tudi zahtevam drugih drevesnih vrst. je nastal med prvotnimi in poznejšimi naseljenci boj za prostor in tla. V tem dolgotrajnem in v današnjo dobo segajočem boju so zmagovale one vrste, ki prenesejo več obsenčenja, ako so lega in tla njihovo rast pospeševale. Kjer so bila slabša tla, pogoste zmrzali, malo vlage in topline, je bor uspešno branil svoje nahajališča in se je ohranil, bodisi v razsežnih združbah bodisi posamezno stoječ med drugim drevjem ali na samem. Tako je samorodnost borovca verjetna v gričevju ob Muri in Dravi ter drugod, kjer se ne da sklepati na umeten postanek. »Nobena druga drevesna vrsta ni v poslednji dobi doživela večje umetne razširitve kot gozdni bor«, pravi Geyer . Njegove besede se nanašajo na splošnost. V Dravski banovini, kjer se je umetno razširila v največji meri smreka, ki je zavzela obširne ploskve prejšnjih bukovih, jelovih in hrastovih gozdov, stoji bor v tem ozira na drugem mestu. Borovec je nastopil na opešanih tleh po listovcih, posebno po kostanju in hrastu, in po smreki na zanemarjenih sečinah. Največ pa se je umetno 48 |
| ŠUMARSKI LIST 2/1934 str. 19 <-- 19 --> PDF |
razširil po prodnatih in pašniških zemljiščih, ki se približujejo bodisi od narave ali vsled močnega izkoriščanja že robu neproduktivnosti. Umetni nasadi v krajih, kjer ga preje ni bilo, so bili žarišče, izi katerega se je plodoviti in z lahkokrilim semenom obdarjeni bor hitro širil na vse strani. Razširjeval se je zlasti tam, kjer se je sekalo na golo ter zanemarjalo nego gozda in koder se je vsled grabljena stelje ali odnašanje prsti po padavinah slabšalo tlo. Potom naravne pomladitve se je iz kultur, ko so postale starejše, naselil bor tudi po okoliških kmetskih posestvih. Umetno pogozdovanje z borom pospešuje okolnost, da se borove sadike v gozdnih drevesnicah razmeroma lažje, hitreje in z manjšimi stroški vzgoje kakor sadike drugih iglavcev. Radi tega se gozdni posestniki borove sadike lahko kupovali po nižji ceni in so saditev z borom forsirali. O črnem boru vlada mnenje, da se je preje razprostiral od narave na apnenih tleh banovine. Pri večini nahajališč tega bora pa se da še zasledovati ali vsaj domnevati, da je bil pred nedavnim časom umetno posajen ali pa da izhaja iz starejših umetnih nasadov. Mogoče je bil ta bor v naših krajih svoje čase autohton, da pa se je pozneje umaknil drugemu drevju ter izginil in da se ga je v najnovejšem času zopet uvedlo. Podobno usodo domnevamo pri limbi (p. cembra) ki jo v naših planinah ne najdemo več samoraslo in katero se skuša sedaj umetno zopet vzgojiti v višinskih legah. Pravega uspeha pa razen na gnajsu ne kaže. Od vseh naših domačih dreves je gozdni bor najbolj razširjen. Razprostira se po celi severni Evropi in Aziji. Južno mejo njegove razprostranjenosti opisuje Rubn e r sledeče: »Od Urala pri 52° sev. širine do Kijeva, odtam pri 50" do Oalicije, odkoder gre sledeč južno Karpatov skozi gorovja Srbije, Dalmacije in Hrvatske proti Ligurskemu Apeninu, odtam preskoči na Primorske Alpe, potem se obrne proti severu ...« Ta črta, ki poteka skozi našo državo nejasno, in katero bi bilo točnejše ugotoviti, označuje celo Dravsko banovino za nahajališče borovca. Ako upoštevamo posamezne in najbrže umetno nastale sestoje borovca na kraških tleh, se lahko pridružimo naziranju Rubner-a. Sicer pa izgleda, da teče naravna meja borovca preko banovine vzporedno s črto, katero je vrisal isti autor med klimatom prehoda k južnemu kontinentalnemu podnebju (v skici 3 &) in srednjim gorskim klimatom (klimatom jelke, v skici 2 d). Ta vzporedna črta bi se morala še primerno prilagoditi z globoko vzoboklino proti zapadu ob teku Save. V Dravski banovini se nahaja bor pretežno v severno vzhodnem delu. Najbolj razprostranjen je bor v srezu Murska Sobota, kjer zavzema okoli 70% vsega gozdnega drevja. Y severnem in srednjem delu sreza, v takozvani »Gorički« se nahajajo čisti borovi gozdovi v prisojnih legah gričevja na peščenih prodnatih in izluženih ilovnatih tleh. Na pobočjih nagnjenih proti severu je bor mešan z listovci, ki prevladujejo -na boljši talni podlagi. Borovi sestoji radi slabe zemlje, radi steljarjenja in paše niso posebno visoki niti lepo raščeni. S cca 3(Y´/( je zastopan bor na desnem bregu Mure v sosednjem ljutomerskem srezu. Na vseh ekspozicijah valovite, brežuljkaste in gričaste talne konfiguracije tvori pretežno mešane gozdove, v katerih borovec prevladuje. Drevje je razmeroma dobro razvito. 49 |
| ŠUMARSKI LIST 2/1934 str. 20 <-- 20 --> PDF |
V dolnjelendavskem srezu tvori bor okoli 13% gozdov. Nahaja se pretežno v najsevernejšem delu sreza na položnih pobočjih. Pri Kobilju in Bukovnici raste lepo, ravno in polnolesno borovje, ker so tla sveža, rodovitna in še neizčrpana. 50 |
| ŠUMARSKI LIST 2/1934 str. 21 <-- 21 --> PDF |
V ptujskem srezu, kjer zavzema okoli 12% vsega drevja, se nahaja bor v Slovenskih goricah v mešanih sestojih kot podaljšek gozdov v ljutomerskem srezu. Dosedaj po srezih našteti borovi gozdovi predstavljajo prv i ti p borovih gozdov vDravski banovini. To so večalimanj mešani gozdovi nizkega gričevja na ilovnatih, lapornatih in peščenih tleh, v katerih tvori borov delež vrsta p. silvestris, ki kaže znake autohtonosti. Kjer tla niso izčrpana, ima borovo drevje razmeroma! dobro rast in obliko. Drug i t i.p borovih gozdov se nahaja v ravnini na diluvijalnem prodcu in na aluvialnih naplavinah v čistih sestojih. Tem gozdovom se pozna značaj umetnega postanka, zato naletimo v njih poleg p. silvestris tudi na druge vrste borovca (p. strobus, banksiana). Drevesni material je navadno slabše kakovosti kakor pri prvem tipu. V ptujskem srezu najdemo poleg prvega tudi drugi tip borovih gozdov, ki se razprostirajo v čistih sestojih na Dravskem polju v občinah Sv. Janž, Slovenja vas, Sv. Lovrenc, Cerkovce, Hajdina in Trnovci. Na petem mestu glede razprostranosti bora stoji kranjski srez cca 10%. Večina borovih gozdov leži v ravnini med kraji Podbrezje, Kovor, Cerklje in Smlednik na levem bregu Save. Manjši del stoji na Sorskem polju. Nekaj malih borovih gozdov je raztreseno v srednjegorju okoli Škofje Loke. V obeh mariborski srezih tvori bor okoli 8% vseh gozdov. Čisti borovi gozdovi stoje na Dravskem polju, pretežno na desnem bregu Drave. Na levem bregu se nahajajo v večjem obsegu le pri Selnici. Mešani borovi sestoji rastejo na prisojnih obronkih Pohorja, v Slovenskih goricah in v manjši meri tudi v nižjih legah Kozjaka. V radovljiškem okraju je borovca 3—4%. Borovec zavzema večinoma strma in skalnata južna pobočja Karavank in strme prisojne bregove na levem obrežju Save. Temeljni kamen je apnenec. Ti sestoji, v katerih se nam bor predstavlja v svoji največji skromnosti glede tal, tvorijo tretj i ti p borovih gozdov pri nas. V takih gozdovih se posamezno pojavlja tudi črni bor. V Konjiškem srezu je zastopan bor z nad 3%. Nahaja se na solnčnih pobočjih posamezno ali v manjših skupinah primešan drugim drevesnim vrstam. Dva do tri odstotke gozdov tvori bor v okrajih Kamnik, Ljubljana »mesto in okolica), Celje in Qornji grad. V kamniškem in ljubljanskem srezu prevladuje v sestojih na lapornatih in glinastih tleh nizkega gričevja in na prisojnih legah izrastkov pogorji, ki se spuščajo na Kamniško polje in k Savi. Deloma se pojavlja tudi na prodnatih tleh v ravnini, kjer zaključuje niz borovih gozdov na Posavju kranjskega sreza. V celjskem srezu je primešan posamezno drugim drevesnim vrstam zlasti v južnih legah. V gornjegrajskem okraju zavzema večinoma v mešanih sestojih južna gorska rebra, ki so revna na humusu. Na škofijskem veleposestvu se nahaja na ploskvi okoli 2000 ha primešan drugemu drevju v višini nad 1500. Srezi Prevalje, Slovenjgradec in Litija izkazujejo en do dva odstotka bora. V litijskem okraju se bor pojavlja v sličnih razmerah kot v kamniškem in ljubljanskem srezu. V prevaljskem in slovenjgraškem 51 |
| ŠUMARSKI LIST 2/1934 str. 22 <-- 22 --> PDF |
okraju nastopa na slabih, južno eksponiramii lieh Iti tvori deloma čiste sestoje, ki so našteli večinoma umetno. V ostalih devetih srezih banovine bor ne doseza 1% vsega drevja v gozdih. Med temi srezi so oni, kjer prevladuje kraški teren kakor Lo gatec, Kočevje, Črnomelj, Novo mesto. Deloma pa vladajo v nekaterih na boru revnih srezih klimatično in talno zelo ugodne razmere, kjer se bor ni mogel uveljaviti (Brežice, Krško, Laško, Metlika) in kjer zavzema prisojne lege gričevja vinska trta. Skoro pri večini borovja v teh krajih se da sklepati, da je bilo umetno zasajeno. Gozdni bor kaže na svojem prostranem ozemlju, katerega v splo šnem zavzema, različne oblike z ozirom na morfološka in fiziološka svojstva. Njegova vrsta se deli zato na razn e podvrste . Predvsem se loči od ostalih variacij p. silvestris ss. lapponica ali severni borovec. Nahaja se na Švedskem in Finskem. Od drugih variacij je imenovati baltsko-poljski bor, ki ima zelo lepo rast. Severno-nemški bor zaostaja glede polnolesnosti in oblike krošnje za baltsko-poljskim. Belgijsko pleme gozdnega bora z ravnimi in visokimi debli je prilagođeno obmorskemu podnebju. Nižinski bor južno zapadne Nemčije uspeva lepo le do višine 600 m. Južno-francoski bor raste v svoji domovini 600—1300 m nad mor jem in ima lepa gladka debla. Alpski borovec ima ozke krošnje in se uspešno upira poškodbam po snegu. Ako ga presadimo v druge kraje, ga napade rada borova rja. Zapadno ogrsko pleme glede debla in krošnje nima posebno lepe rasti. Delitev borovca na razna plemena je praktičnega pomena radi tega, ker se da z izbiro semenja boljših vrst izboljšati rast borovih gozdov. V Dravski banovini se je do nedavnega časa dobivalo semenje večinoma od avstrijskih tvrdk, ki so dobavljale poleg semena drugih provenijenc po vsej priliki največ semena iz avstrijskih gozdov. Ker se glede semena ni vodilo evidence, se da samo domnevati, da je pri nas nastalo največ borovih kultur iz semena alpskega in zapadno-ogrskega plemena. Ker imamo v banovini ponekad sestojine, v katerih se ponaša bor z dokaj lepo razvitimi debli, z ugodno rastjo in dobrim lesom, bi bilo priporočljivo, da se nabira seme takega bora in se ga vzgaja v podobnih podnebnih in talnih razmerah kot jih ima semenjsko drevo. Od prodajalca semena pa naj bi se zahtevalo, da navede kraj, od koder je dobavil seme. Tako bi se izognili napaki, da sadimo sadike nižinske provenijence v goratih krajih ali obratno. Koder dopuščajo razmere, bi bilo vsekakor hvelevredno, če bi se delali poizkusi s semenjem borovca onih plemen, ki priznano producirajo prvovrsten lesni materijal. Ako primerjamo razprostranost bora z Mavr-ovimi gozdno-klimatskimi področji, vidimo da spremja gozdni bor pasove Castanetuma, Fagetuma, Picetuma in celo Polaretuma (z varijacijo ss. lapponica), črni bor pa Castanetum in Fagetum. S posebnim ozirom na Dravsko banovino se nahaja največ bora v področju Fagetuma in sicer tam, kjer se približuje Castanetum-u, koder uspevata vinska trta in domači kostanj. 52 |
| ŠUMARSKI LIST 2/1934 str. 23 <-- 23 --> PDF |
Petračić razločuje za Jugoslavijo pet gozdnih področij in sicer 1.) predel oljke, 2.) predel hrastovja, 3.) predel bukve, 4.) predel smreke in jelke ter 5.) alpski predel. Ako Dravsko banovino motrimo po tej razdelbi, bi bil gozdni bor zastopan v vseh razen prvem predelu. Najštevilneje pa bi se nahajal v predelu hrastovja (do 500 m nadm. višine). Rubner navaja štiri glavni klimatske pasove (zone) in sicer: 1. mrzli klimatski pas ( = Picetum po Mayr-u), 2. srednji klimatski pas, 3. južni klimatski pas ( = Castanetum po Mayr-u) in 4. subtropični pas ( = Lauretum po Mayr-u). Za Dravsko banovino mrzzli in subtropični pas ne prihaja v poštev, pač pa srednji klimatski pas (2), ki se dnli : 2a. srednje obmorsko podnebje, 2b. srednje prehodno podnebje, 2c. srednje kontinentalno podnebje, 2d. srednje gorsko podnebje (klimat jelke). Južni klimatski pas (3) razpada v 3a. južno obmorsko podnebje, 3b. južno prehodno podnebje, 3c. južno kontinentalno podnebje s podrazdelbo 3ci. klimatski prehod iz srednjegorskega podnebja (2d) v južno kontinentalno podnebje 3c2. pravo južno kontinentalno podnebje (klimat koruze in akacije). Dravska banovina spada po Rubnerjevi karti s skoro tremi četrtinami v srednje gorsko podnebje (2d). Karakteristično drevo tega pasu je jelka, srednja temperatura najtoplejšega meseca je 13° do 18°, najhladnejšega pa — 3° ; letnih padavih je preko 800 mm, padavin v vegetacijski dobi pa 350 mm, nevarnost jesenske zmrzali ne nastopa mnogokrat. Nekaj več kot četrtina banovine pripada klimatičnemu prehodu (3ci) iz navedenega pasu jelke v južno kontinentalno podnebje (klimat akacije 3c2), kjer znaša srednja temperatura najtoplejšega meseca 20° — 28°, najmrzlejšega meseca — 3° in manj, temperaturna razlika 23°, letne padavine pod 650 mm, padavina vegetacijske dobe 200—250 mm. Nevarnost jesenskih in pomladanskih zmrzali je v južnem kontinentalnem pasu pogosta. V prehodnem pasu (3ci) je, v kolikor se tiče Dravske banovine, borovec doma in pokriva velike ploskve v čistih in mešanih sestojih. V tem prehodnem pasu se bor tudi lepo razvija, n. pr. pri Kobilju kraj Dolnje Lendave, če ni navezan na revna tla in kjer je primešan drugem drevju. Po prej navedeni statistiki producira ozemlje, katero leži v prehodnem pasu, osem desetin vse borovine v banovini, medtem ko teritorij, ki ga zavzema sredje gorsko podnebje (jelke), dasiravno je skoraj trikrat tako veliko, proizvaja le dve desetini. To razmerje bi bilo morda še očitnejše, ako bi se meja, ki jo je Rubner potegnil med klimatom jelke in klimatom prehoda, v detalje izoblikovala na podlagi natančneje proučitva višinskih stopenj, temperaturnih in padavinskih razmer. Za natančnejšo določitev posameznih klimatov v državi, bi bilo velike vrednosti tudi zbiranje fenoloških podatkov, ki bi nas podučili, kdaj nastopajo v posameznih krajih na drevju najvažnejši življenski pojavi kakor: začetek razvoja listov, čas cvetja i t. d. 53 |
| ŠUMARSKI LIST 2/1934 str. 24 <-- 24 --> PDF |
RUŠJE (PINUS MONTANA). Slika borovih gozdov v banovini ne bi bila popolna, če se ne bi ome nilo rušja, katerega nazivajo tudi ruševje, ruš, gorski bor, pritlikavi bor in košutje. V Dravski banovini se nahaja rušje, ki ima navadno ležeče deblo in ki pripada po obliki storža k podvrsti pinus montana var. mughus Wilk. Naš prirodoznanec S e i d 1 ga prišteva med rastline grmovnatega alpskega pasa in ga popisuje značilno s sledečimi besedami: »Čudovito se je prilagodil pritlikavi gorski bor ali ruš (pinus mughus). Prisposobljen je bolje kakor smreka in bolje kakor macesen. Ruš je do 2 m in čez visok grm ali grmasto drevesce. Deblo mu ostaja nizko pri tleh in se v loku dviga ; navadno že tik nad podlago se razrašča na mnoge veje. Kjer je podlaga položna, ležijo veje po tleh zleknjene na vse strani kakor kače, le konci se jim dvigajo kvišku. Na vesinah se obračajo veje vse naprej nizdol po pobočju, konci pa v loku prirastejo kvišku. Veje so žilave in prožne. S takimi uredbami se je ruš izborno zavaroval zoper navale usode. Sneženo breme mu ne polomi vej, le še bolj jih pritisne ob tla, s tem se hkratu uspešno odtegujejo zimskim viharjem; kadar spomladi sneg skopni, se konci vej prožno dvignejo, godi se nekako isto, kakor če vrtnar jeseni vrtnico prikloni da tal ter ji vrh pokrije s slabim prevodnikom toplote za čez zimo, spomladi pa ga oprosti odeje in zopet dvigne; ampak ruš izvršuje vsa ta opravila samotvorno. Tudi vihar ne polomi rušju vej, le izlekne jih v svoji smeri. In kadar drvi sneženi plaz preko rušja, ga ne izdira iz tal; ruš si varuje tla pod seboj, svojo last, s krepko zasidranimi koreninami; veje pa, ker rastejo večinoma v smeri proti nižavi, se pripognejo pod drevečim plazom pokorno do tal, in se potem ravnodušno zopet stremijo pokoncu. Z gostimi vejami, ki so obrasle z obilnimi iglami, zastira ruš tla pod seboj, da varuje vlago v tleh in brani suši. Vrednost vseh teh ukrenitev se še pomnožuje, ker ruševi grmi navadno ne rastejo posamič; združujejo se v skupine ter sestavljajo nizke gozdiče in gozdove. Slabo je naletel, kdor je zašel v tak, dasi pritlikav gozd! Negotovo mu stopa noga na ležeča ruševa debla in veje, ki se pod stopom zibljejo in izmikajo, da noga zdrkne in se raščeni v gosti mreži vej kakor v pasti. S trudom je treba pripogibati in razmikati veje, ki štrlijo človeku nasproti in rastejo križem; le počasi se prihaja naprej, ko lakti odpirajo v gošči vrzeli, ki se za korakom sproti zapirajo. In kadar se človek izmučen ustavi ter ozre okoli sebe, zapazi, da ga na daleko okrožuje prostrano morje temno zelenega ruševega vejevja. Količkaj obsežnega rušja se vsako izogiblje in v marsikateri istiniti rušev pragozd še nigdait ni stopila človeška noga. Taki neprehodni gozdovi celo zabranjujejo plazove, snežene in kamenene, in zadržuje preko njih dreveče plazove, da ne razrijejo tal in ne zakotaljajo kamenja. Skromnemu in neizmerno žilavemu rušu so dobra vsakršna tla, naj si bodo prstena ali kamenita, položna ali strma. Prostrani rušovi gozdovi se nahajajo v .lulskih Alpah na visokih planotah, ki se širijo nad gozdno mejo (Komna, Dleskovška planota, planota ob Dolgi njivi in Krvavcu). Neizbirčno je zasedel ruš skalnata pobočja nad gozdno ločnico, naj se bodo prisojna ali odsojna. Njegove goste naselbine se nam kažejo kakor temni otoki v jasnem skalnatem morju in tvorijo ostro barveno nasprotje belim ali svetlo sivim skalnim stenam, ki so jim okolica. Tudi manjše police ali stopnje in najmanjši pomoli po strmih skalnatih stenah so naseljeni 54 |
| ŠUMARSKI LIST 2/1934 str. 25 <-- 25 --> PDF |
s temnimi skupinami rušja. Po še ne zasedenih obronkih prodirajo posamezni grmi, liki predstraže, ki se previdno plazijo naprej, hoteč zavojevati nove prostore. Rad zaseda ruš tudi starejša melišča, ter jih s svojimi koreninami veže in ustavlja. Na takih ga nahajamo v Julskih Alpah in v Karavankah največ po severnih, pa tudi po prisojnih južnih pobočjih. Na višavah Pohorja so precej obsežna barja, in na njih nas iznenadijo prave goščave ruševja, ki raste ondi na vedno premočeni podlagi. »Prava domovina ruševja je pas, ki se prostira od gozdne meje do višine 2000 m. Tik nad gozdno mejo so ruševi grmi pristojno visoki in košati ter rastejo v prostranih družbah; čim višje v gorovju posegajo, s tem skromnejšo rastjo se morajo zadovoljevati, tem manjše so tudi njih naselbine. Ob gorenji ruševi meji (2000 m) samevajo le poedini nizki grmiči po strmih skalnih stenah, na pomolih, policah in v razpokah, kolikor moči oklepaje se tal. Nizdol prihaja rušje z gibljivim melom in po dragah sneženih plazov celo v doline, tudi če so hladne, proti severu odprte. Tu se spričo svoje skromnosti zna zasidrati na starejšem melu in produ, ter se drži po prostorih, kjer pogostna mrzla megla odriva druge, količkaj občutljive rastline. Pri Kranjski gori (810 m) n. p. je prišlo rušje ob Pišnici celo do Save in se naselilo na produ po dolinskem dnu do Loga (770 m); slično prinaša Mojstranska Bistrica semenie raznih alpskih rastlin z ogromnih strmih sten Triglava, Stenarja in Cmira in umljivo nam je, da se pojavljajo krdela ruševja tu in tam ob šumečem gorskem potoku, in da stojijo še nad njegovim izlivom ob znožju Jerebikovca pri Mojstrani. Slično pri Koroški Beli (609 m) pod Stolom.« Rušje zavzema obsežne površine v goratih predelih banovine na vegetacijski meji. Nahaja se na zemljiščih, ki so v zemljiškem katastru vpisani kot neplodni, ali pa na površinah, ki so v tem katastru izkazani kot planine (pašniki) ali kot gozdni areal. Tudi v gozdnem katastru, katerega so sestavili v banovini občeupravni gozdarski uradniki na opdlagi zemljiškega katastra, je površina rušja le deloma všteta med gozdove. Pritlikavi bor se v prav redkih slučajih porabi za kurivo ali za nastilje. Vsled tega ga ne moremo prištevati k gozdovom v gospodarskopridobitnem pomenu. Kljub temu je njegov obstoj velike važnosti. Rušje varuje najvišje ležeče plasti tal pred opustošenjem po padavinah, lavinah in vetrovih, ter tvori prvo obrambeno barijero, za katero se morejo upirati napadom ostrega podnebja tudi gozdovi drugih drevesnih vrst. Največ rušja v Dravski banovini se nahaja v Julijskih planinah in Karavankah radovljiškega sreza, kjer se ceni njegova površina na okoli 4000 ha. V Karavankah in Savinskih planinah kranjskega sreza ga je cca 800 ha. V Savinskih alpah kamniškega okraja 300I ha, gornjegrajskega okraja 2000 ha in prevaljskega okraja 50 ha. Na Pohorju v konjiškem, mariborskom (desni_ breg) in slovenjgraškem srezu zavzema okoli 700 ha (visoka barja). Čeravno so ti podatki glede izmere površin rušja le aproksimativni, ker se jih je cenilo okularno ali pa navedlo le po približni kalkulaciji, nam vendar kažejo, kako velikega kulturno-varstvenega pomena je rušje v Dravski banovini radi svoje razširjenosti. Po gorenjih podatkih bi namreč zavzemala z rušjem pokrita tla preko 7200 ha, to je skoro pol odstotka celokupne površine banovine, ki meri 1,575.150 ha. Od te celokupne površine je neplodnega zemljišča 72.899 ha, z gozdom obraščenoga 704.046 ha in z drugimi kulturami pokritega 796.205 ha. Areal ruševja, če ga primerjamo s površinami teh 55 |
| ŠUMARSKI LIST 2/1934 str. 26 <-- 26 --> PDF |
zemljišč (pod katerimi je izkazan v zemljiški knjigi in v gozdni statistiki), je torej tako velik, kakor ena desetina neplodnih tal, ali nekaj večji kot en odstotek z gozdom obraščene zemlje ali malo manjša kot en procent kulturnih zemjišč brez gozda. Zavedajoč se velikega pomena, ki ga ima rušje za ohranitev produktivnih tal, je izdala bivša dež. vlada za Slovenijo z dne 19. maja 1930. naredbo, s katero je v § 15. določila posebno stroge predpise glede sekanja rušja in ga prepovedala sežigati. Ta naredba je bila z dnem 28. februarja 1922. uzakonjena in glede rušja z novim zakonom o gozdovih ni bila preklicana. Sedaj veljavni zakon o gozdovih z dne 21. decembra 1929. sicer ne omenja rušja imenoma, za njegovo zaščito pa predvidevajo njegovi predpisi v §§ 15, 16 (točka 3.), 18, 21 in 89 v zvezi s pravilnikom o zaščitnih gozdovih zadostno zakonito podlago. LITERATURA. Bev k St.: Botanika, 1927.; Bühe r A.: Waldbau I, 1918.; Buss e J.; Forstleksikon, 1930.; Geye r K.: Waldbau, 1898.; Qrünwal d .1.: Šume na kršu Savske banovine, Š. L. 1933.; Quzel j A.; Navod za oskrbovanje malih gozdnih posestev, 1908.; Hempel-Wilhelm : Die Baume und Sträucher des Waldes, 3 zv. 1889—1898.; Kauder s A.; Rasprostranjenje i uzgoj šuma u području Savske banovine, 1933.; Mey r H.: Waldbau auf naturgesetzHcher Grundlage, 1909; Petrači ć A.: Uzgajanje šuma I, 1925. in II, 1931.; Rubbi a K. 25 Jahre Karstaufforstung in Krain, 1912.; Rub u er R.; Die pflanzengeographischen Grundlagen des Waldbaues, 1925.; S c i d 1 F. : Kamniške ali Savinjske Alpe, 1907. in 1908. in Rastlinstvo naših Alp, 1918.; Šiv i c A.; Nekaj podatkov o gozdu in lovu v Dravski banovini, Ljubljanski velesejem-jesen, 1930.; Schreibe r M.: Standortsansprüche, Hitschmanns Vademecum, 1928.; Schmidt : Vegetationsversuchc zum Ertragsfaktor Licht, 1924.; Urba s .1.: Eksote v gozdnem gospodarstvu Slovenije, Pola stoleća šumarstva, 1926; Wiesne r J.; Biologie der Pflanzen, 1913. Statistični podatki so povzeti iz uradnih letnih poročil gumarskega odseka kralj, banske uprave v Ljubljani. Résumé. Sur la base des données statistiques de meme que des réflexions phytogéographiques, . auteur tente de fixer . attention de nos milieux forestiers sur la possibilité d´ une amélioration des conditions écologiques dans les pineraies de la Banovine de Drave (Slovénie). 56 |