DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 2/1934 str. 7 <-- 7 --> PDF |
Na ravnih prodnatih tleh Pösavja in Podravja je borovje nastalo večinoma umetno. Zasajeno je bilo na izčrpanih tleh in zavzelo prostor nekdanjih njiv in pašnikov. Še sedaj se vrši proces izpreminjanja oslabelih poljedelskih tal v gozdna tla. Večji borovi gozdovi pri nekaterih veleposestvih so nastali pod smotrenim in strokovnim vodstvom. Deloma so se skušala pogozditi tla, ki so bila za druge vrste drevja neprimerna, deloma so se delali poizkusi z raznimi borovimi vrstami. Tako so n. pr. nastali nekateri sestoji gladkega bora. Sem spada tudi pogozdovanje Krasa, ki se je vršilo z namenom, da se pokrijejo gola tla s skromnim borom, ki naj pripravi tla boljšim drevesnim vrstam. Tako umetno nastali borovi gozdovi so sčasoma zasejali bor v bližnje in oddaljenejše kraje, kjer ga prej ni bilo. Borovi gozdovi se pomlajujejo večinoma naravno. Prepuščeni so največkrat sami sebi. Smotreno negovanje se vrši le v malo slučajih pri večjih posestnikih, ki imajo strokovno izvežbano osebje. Gospodari se z borovimi gozdovi največ na prebiralen način. Posebno z malimi kmetskimi gozdovi, kjer je bor primešan drugemu drevju in v višjih legah. Na golo se seka na večjih posestvih, tako n. pr. v gozdih Križevačke imovne občine, na ravnih prodnatih tleh in kjer prevladujejo čisti gozdovi. Omeniti je, da se sekajo borovi gozdovi ponekod na gorenjem Posavju na golo, ne da bi se poseke pogozdovale. Taki sestoji so zelo redko obrasli, pa je v njih mlad borov podrastek pred sekanjem prav obilen. Z grabljenjem talne stelje pa se mnogo mladja pokonča, obrast in kakovost teh gozdov pa se trajno slabša. Na Dravskem polju se v nekaterih krajih tudi seka v ozkih progah. Poseke se oplojajo od strani. Oplojna sečnja se le redko izvaja v borovih gozdih banovine. Starost, v kateri se borovje smatra za dozorelo in pri kateri se ga seka, zelo koleba. Ta starost je v splošnem nižja kot pri drugih iglavcih in listovcih. Mnogokrat sekajo bor, ko je star šele 40 do 50 let, redkoma ga puščajo rasti preko 80 let. Višjo starost dosega bor tam, koder je pomešan posamič drugemu drevju in na veleposestvih. koder gospodarijo po predpisani obhodnji urejenega gospodarjenja. Borov les se izkorišča za domače potrebe in za prodajo. V srezih na obeh straneh Mure, kjer leži največ borovih gozdov v banovini, gre na trg preko polovice posekane borovine za tehnično uporabo kot stavbeni les, za brzojavne drogove in jamski les. Nekatere manjše žage režejo iz borovine tudi deske in letve. Les iz teh predelov je razmeroma dobre kakovosti, goste strukture in nekoliko podoben macesnovini. Posestniki izkoriščajo gozdove sami, le v doljne-lendavskem srezu se vrši večja eksploatacija po kupcu pri Križevački imovni občini. Nje prednica je dala 638 ha mešanih borovih gozdov v izkoriščanje Našički delniški družbi, ki je zvezala dotično gozdno področje z 32 km dolgo privatno gozdno železnico. V Podravju prevladuje izkoriščanje za domače potrebe. Manjši del posekane borovine se prodaja za jamski les, za drogove in redkeje za rezan les. Borovje na Posavju daje v splošnem slab les, ki se porabi največ doma za drva, le malo se ga poteše v trame ali porabi za hlode. Nekaj se ga proda za jamski les. 37 |