DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 2-4/1936 str. 68 <-- 68 --> PDF |
Praktične vaje in terensko delo sta zavzela okoli 26% učnih ur. Praktične vaje so se vršile v šolskih zbirkah in na terenu. V zbirkah so gojenci spoznavali na primerkih in na modelih mnogo tega, kar jim je potem olajšalo razumevanje predavanj iz raznih strokovnih in pomožnih predmetov, ter jim je bilo po predavanjih zopet tolmač teoretskega pouka. Na terenskih delih so posadili gojenci v petih letih na raznovrstnih zemljiščih čez 50.000 sadik različnih vrst drevja. Žive spomenike so postavili na goličavah in na posekah pri Sv. Martinu na Pohorju, pri Pohorskem domu, na Plešiču, pod Sv. Urbanom in v gozdu banovinske vinarske in sadjarske šole v Mariboru. (Slike: 2.—6.). V gozdni drevesnici v Racah so se vadili v delih od sejanja semen in presajanja sadik do odprave sadik po železnici. (Slika: 7.). Na Pohorju so trebili, čistili in deloma tudi redčili, z noži, z rokuni, s sekirami tin z žagami v rokah; pospravljali so poseke in popravljali požganine. (Slika: 8. in 9.). Pri delih, ki jim bodo poverjena pozneje v službi logarjev in gozdarjev, so bili po možnosti razvrščeni menjaje za »delavce«, za »vodje skupin«, za »nadzornike« in za »logarje« ter »gozdarje«. Več sistema, več pedagoških vrednot in pripravnejše razdeljen terenski pouk bo mogel nuditi pač samo šolski učni gozd. Gojenci so se tudi vadili v pomožnih delih Slika 4. Saditev na kupe na močvirnatem travniku pri Šmartnem na Pohorju, 1. 1935. (foto: Ing. Stanko Sotošek) iz geodezije, izmere lesa in iz gradbeništva. V bližnji okolici Maribora (tudi Pohorje je v najbližji okolici) so si v nižinskih in v hribovitih gozdih ogledali raznovrstne uspele in neuspele načine gojenja (slika: 10. in 11.), varstva (slika: 12.), izkoriščanja in urejanja gozdov v območjih kostanjevja, hrastovja, bukovja, jelkovja, smrekovja in ruševja (Castanetum, Quercetum, Fagetum, Abietum, Picetum, Alpinetum), na malih, na srednje velikih, na velikih, na ekstenzivnih in na industrijaliziranih gozdnih posestvih, ki ležijo na prodnatih, glinastih, lapornatih, škriljastih in apnenih tleh. Videli so tudi mnogo načinov spravljanja po suhem in po vodi (slika: 13.); ogledovali so si predelavo lesa na primitivnih potočnih žagah v gozdih in na parnih in elektriških žagah. Nista jim ostala tuja niti divjad, niti lov v nižinah in v gorah (slika: 14.). Iz ribarstva so 132 |