DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 5-7/1936 str. 100 <-- 100 --> PDF |
premogu) in konstruirali naprave, imenovane »plinski generatorji«, ki proizvajajo iz lesa oz. oglja plin za pogon motorjev. Prvi se imenujejo generatorji za lesni plin (n. Holzgasgeneratoren), drugi generatorji za ogljeni plin (n. Holzkohlengasgeneratoren), ki so si pa v bistvu zelo slični. Celotna generatorska naprava sestoji v glavnem iz generatorja za proizvajanje plina in čistilnih priprav, da pride plin v čim čistejšem stanju do motorja. Natančnejši popis in delovanje generatorskih naprav je podal ing. O. Piškorić v svojem članku »Drvni ugalj umjesto benzina za pogon motornih vozila« v Šumarskem listu letnik 1933, kjer jih naziva s francoskim imenom »Gazožen« (fr. gazogene). Vsled tega se omejim le na najpotrebnejše. Predvsem je odgovoriti na vprašanje, katera obeh vrst je priporočljivejša. Generatorske naprave za lesni plin so bolj komplicirane, ker je treba odstraniti predvsem ocetno kislino in katran. Če nastanejo namreč motnje vsled napačne posluge ali drugih okolnosti, pridejo ti proizvodi v motor in vplivajo škodljivo na njegovo delovanje. Te nevarnosti pa pri generatorjih za oglje ni, ker so bili ti proizvodi že pri kuhanju izločeni. V tem oziru so torej generatorji na ogljeni plin priporočljivejši. Kar tiče goriva, je upoštevati, da ni vsaka vrsta lesa enako dobra, nadalje, da se les ne more uporabiti kakorkoli, temveč ga je treba razsekati na čimbolj enakomerne komade velikosti nekako 8/8/5 cm. Oglje je pa precej enakomeren proizvod in dobi se lahko vedno v približno isti kakovosti, nadalje se da brez težav zdrobiti in za isti učinek ga je treba polovico manj kakor lesa. Les je sicer cenejši, toda pri oglju odpade sekanje, sušenje, tudi prevozni stroški so manjši in vskladiščenje je lažje. Pri žagah oz. tovarnah, ki predelujejo les in je odpadkov vedno dovolj na razpolago ter morda v podeželju, kjer je dovolj lesa in so delavske moči cenejše, bo nabava generatorja za lesni plin primernejša. Drugod bo pa ugodnejše uporabljati oglje. Za kalkulacijo navajam, da je po novejših izkušanjah potrebno mesto 100 litrov benzina povprečno 250 kg lesa ali 120 kg oglja. Važno je tudi vprašanje, če je priporočljivejše gozdno ali pa retortno oglje. V splošnem velja retortno oglje za boljše, ker daje enakomerno čist plin, medtem ko se nahaja v gozdnem oglju še vedno nekaj katrana, ki lahko kvarno vpliva na delovanje motorja, pa je zato potrebna večja pazljivost. Glede vrste lesa, iz katerega je oglje izdelano, mišljenja še niso enotna, uporablja pa se lahko oglje listavcev ali iglavcev. Prah od oglja v naravni obliki ni primeren. Uporablja se v obliki briketov, ki pa imajo radi primesi nedostatke z ozirom na potrebno čiščenje plina. Pred kratkim so pa poročali časopisi, da se je posrečilo izdelati motor za uporabo premogovega prahu. Sklepam, da se bo dal istotako uporabiti tudi ogljeni prah, tak kakršen je, kar bo pomenilo nadaljno pocenitev goriva za motorje. Uporaba motorjev na lesni oz. na ogljeni plin je že precej razširjena. V rabi so kot stabilni motorji, v vedno večji meri pa se uporabljajo tudi v avtomobilizmu. Generatorske naprave se dajo montirati z razmeroma nizkimi stroški tudi pri bencinskih motorjih in se lahko izmenično rabi bencin ali oglje oz. les. Te naprave zavzemajo pa precej prostora in se uporabljajo v avtomobilizmu predvsem na tovornih avtomobilih ter avto 316 |