DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 5-7/1936 str. 103 <-- 103 --> PDF |
sredstvo, se banovinska trošarina na pnevmatiko pobira v dvojnem iznosu gornjih postavk.« Torej ne le da se ne podpira uvedba plinskih generatorjev v avtomobilizmu, še celo ovira se njih razvoj po oblastih z višjo trošarino. Morda radi tega, ker prinaša visoka trošarina na bencin državi velike dohodke? To postopanje je ravno nasprotno opisanim prizadevanjem mnogih naprednih evropskih držav. Mislim pa, da bi bilo ravno za nas še prav posebno važno, podpirati uvedbo plinskih generatorjev, tako iz gospodarskih kakor državno obrambnih razlogov. Surovine, ki jih imamo v izobilju, moramo poceni prodajati, velik del ostane sploh neprodan, uvažati pa moramo draga pogonska sredstva. Poleg visokih nabavnih cen inozemskih avtomobilov in visokih carin ter drugih dajatev ovirajo visoke cene goriva razvoj našega avtomobilizma. Če že nimamo domače tovarne avtomobilov, bi bilo priporočljivo, da začnemo uporabljati vsaj domača kuriva. Pred kratkim je začela v naši državi »Osječka ljevaonica željeza i tvornica strojeva d. d., Osijek« izdelovati generatorje za lesno oglje ali les. Imenuje jih »Olt« generatorje. Uporabljajo se lahko za stabilne kakor tudi za mobilne motorje vseh vrst. V svojem prospektu pravi, da troši »Olt« generator 1—1.25 kg oglja ali 2—2.50 kg lesa namesto 1 litra bencina, da je v pogonu siguren, manipulacija enostavna, izključuje vsako eksplozijo, pogon je brez duha in dima, čuva motor, ker ga greje manj kot pri pogonu z bencinom in kar je glavno, da prištedi do 80% na gorivu. Tovarna predeluje tudi Dieselove motorje na pogon z lesnim plinom, pri čemur prihrani baje do 60% kuriva. Tvrdka priporoča predvsem generatorje na oglje, ker je prihranek isti kot pri lesu, manipulacija in postrežba pa je enostavnejša in potreben prostor za kurivo veliko manjši. V interesu našega narodnega gospodarstva je želeti tovarni pri njenem prizadevanju za spopolnitev in razširjenje njenih, proizvodov veliko uspeha. Potrebno bo pa mnogo sistematične propagande in dobro bi bilo, če bi javnost, predvsem pa gozdarska oblastva, takšna stremljenja vsestransko podprla. V Sloveniji je v obratu precej motorjev na pogon z lesnim ogljem, nekaj stabilnih v mizarskih in drugih delavnicah ter za pogon vodovodnih črpalk, največ pa pri tovornih avtomobilih in avtobusih. Povsod so se dobro obnesli. Zmogljivost motorja na ogljeni plin je sicer še vedno nekaj manjša oci bencinskih motorjev, ali prepričan sem, da se bo tudi ta nedostatek odstranil. Morda ni več daleč čas, ko se bodo uporabljali tudi v zrakoplovstvu, posebno z ozirom na njih večjo varnost. V Ljubljani je bila od ing. Lavrenčiča ustanovljena koncem leta 1935 tovarna briketov »Union briket«, ki bo izdelovala tudi brikete iz prahu od oglja. Morda se bodo ti briketi obnesli tudi kot gorivo za pogon motorjev, s čimer bi se zopet dvignila uporaba cenenega goriva doma. Oglarstvo izgleda dosti brezpomembno, ker se izvršuje v oddaljenejših krajih, skoro nevidno za široko javnost. Kdor bo primerjal le gole številke o izvozu oglja z drugimi velikimi postavkami naše izvozne trgovine, tudi ne bo dobil drugačnega vtisa. Iz spredaj navedenega pa sledi da ima oglarstvo vendar velik gospodarski pomen, ki ga je s številkami 319 |