DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 5-7/1936 str. 67 <-- 67 --> PDF |
pocenila prevozne stroške, vsled česar so industrije, nahajajoče se ob železnici, lažje konkurirale z oddaljenejšimi. Te so povečini premestile svoje tovarne k železnici ali pa so sploh morale opustiti obrat. Tako so bili koncem preteklega stoletja polagoma opuščeni železarski obrati v Bohinjski Bistrici, v Železnikih, na Dvoru pri Žužemberku itd. Industrije ob železnici so se pa začele posluževati v svojih obratih v vedno večji meri premoga, ki je bil povečini cenejši od oglja. S temi gospodarskimi spremembami pa je bilo oglarstvo zelo prizadeto, proizvodnja oglja se je skrčila. Polagoma se je pa zopet prilagodila novim razmeram. Z zgraditvijo železnic je bilo namreč omogočeno tudi prevažanje oglja na večje daljave. Iz slovenskih krajev se je začel izvoz oglja po železnici deloma v severne industrijske kraje, največ pa proti jugu v Trst oz. v Italijo. Pred vojno je izvoz oglja stalno naraščal, vojna pa ga je seveda zavrla. V prvem povojnem času se je zelo povečalo povpraševanje po jugoslovanskem oglju v Italiji; tjakaj se je vršil do nedavn a tud i skoraj ves izvoz oglja iz slovenskih krajev, le malo ga je šlo drugam. Slika 1. Izdelovanje in skladanje ogljarskih drv v preredčenju. — Foto Sevnik. Za razvoj našega oglarstva je bila torej važna v prejšnjih časih cvetoča železarska industrija v naših krajih, v tekočem stoletju pa živahen izvoz oglja v druge dežele. V industriji in obrti je bilo pri nas že od nekdaj zaposlenih mnogo tujih strokovnih delavcev, predvsem nemških in italijanskih, pa se pozna njih vpliv, kakor vpliv soseščine sploh, tudi v našem oglarstvu, tako glede načina poogljevanja kakor tudi strokovnega izražanja. V teku časa so se po izkustvih zoblikovali razni načini poogljevanja lesa v kopah in kope so dobivale najrazličnejše oblike. Od poogljevanja v jamah in primitivnih kopah so prehajali pod vplivom raznih okolščin in izkustev k vedno popolnejšim kopam. V splošnem se je uveljavila stoječa kopa (sh. uspravna žežnica; n. stehender Meiler), kjer se skladajo drva pokoncu, napram ležeči kopi (sh. ležeča žežnica; n. liegender Meiler), kjer se zložijo drva vodoravno. Slednja je bolj znana ter spopolnjena v severnih krajih Evrope in služi tam za poogljevanje igličastega lesa. 283 S |