DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 5-7/1936 str. 68 <-- 68 --> PDF |
Ima razne dobre strani, predvsem je radi njene ozke in podolgovate oblike lažje najti in pripraviti prostor za kopišče, tudi oglarenje z njo je zelo lahko in enostavno. Toda v stoječih kopah se za enkrat les boljše izkoristi, pa vsled tega tudi v severnih krajih ležeče kope opuščajo. V naših krajih je v navadi le stoječa kopa. V raznih pokrajinah so se udomačili posebni načini poogljevanja v stoječih kopah. Vsak način ima svoje prednosti, nekateri so bolj ekonomični radi boljše izrabe lesa, drugi pa glede upotrebe dela, a poleg tega je odvisno še od raznih okolščin kot n. pr. vrste lesa, zahtev tržišča, krajevnih razmer itd., če je smatrati eden ali drugi način za priporočljivejšega. Nemški znanstveniki oz. strokovni pisatelji razlikujejo: nemški, slovanski, alpski, italijanski, balkanski način itd. V nemških krajih z visoko razvito industrijo, kjer je v rabi še danes več načinov, so imeli veliko prilike proučevati in preizkušati razne načine poogljevanja lesa. Tako se je razvil pri njih v glavnem zelo spopolnjen način, ki ga imenujejo »nemški način« in smatrajo seveda za najboljšega. Brez dvoma je ta način zelo dovršen, toda omeniti je treba, da imajo tudi Francozi visoko razvito oglarstvo. Oznaka »slovanski način« pa je gotovo preširoka, ker so pri raznih slovanskih narodih običajni razni načini. Istotako je pri Italijanih udomačenih več načinov. Smatram, da je poimenovanje posameznih načinov po pokrajinah umestnejše nego po narodnosti. Pri nas se je izoblikoval način, ki zelo sliči »nemškemu načinu«, pri katerem se pa poznajo tudi italijanski vplivi. Poudariti je pa treba, da ima vsak oglar tudi svojo metodo poogljevanja po določenem načinu, ki ga smatra več ali manj za svojo tajnost. Od izkušenosti oglarja je zelo veliko odvisno, po katerem načinu proizvaja najboljše oglje, ker točnih, vsestransko veljavnih podrobnih navodil ni; obstojajo le neka splošna pravila. V slovenskih krajih obstoja že od nekdaj močan stan oglarjev. Večinoma prebivajo oglarji stalno v istem kraju, posebno v območju večjih gozdnih gospodarstev, mnogo je pa nestalnih, priložnostnih oglarjev, ki stopijo v delo kjer in kadar se jim baš nudi. Med njimi, posebno med stalnimi, je precej izvrstnih moči. Socijalne razmere slovenskih oglarjev se zrcalijo v narodni pesmi »Oglar«: Oglar je zavber fant če ima tud´ umazan gvant, oglar, oglar, mora bit´ moj! Oglar ima pet otrok kruha pa ne za en zob, oglar Konjička ima suhega tud´ en mal´ gluhega, oglar Itd. Namen tega članka je popisati najobičajnejši način oglarenja v Dravski banovini, podati iz večletne prakse nekaj izkušenj glede pridobivanja 284 |