DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 5-7/1936 str. 70 <-- 70 --> PDF |
na vznožju drč, žičnic, na koncu železnic, ob industrijskih napravah itd., kjer se poogljujejo stalno na istem mestu. Ta, tako zvana stalna oglarija (sh. nepokretno ugljarenje; n. Ständige Kohlung) je pa pri nas zelo redka. Češča je napol stalna oglarija (sh. na pola pokretno ugljarenje; n. Halbwandernde Kohlung), če se namreč poogljuje les le nekaj let na istem mestu. Najčešća je pa potujoča oglarija. H. PROIZVAJANJE OGLJA. Vrsta lesa. Oglje lahko pridobivamo iz vseh naših vrst lesa, tako listnatega kakor tudi iglastega. Vsaka vrsta pa kaže pri poogljevanju več ali manj različna svojstva, vsled česar je priporočljivo poogljiti vsako vrsto posebej, seveda tam kjer se izplača. Navadno pa se poogljuje posebej le igličast les, ki daje lahko oglje, listovci pa skupaj. Trše veste lesa dajejo čvrstejše in težje oglje; specifična teža oglja je v splošnem direktno sorazmerna s specifično težo lesa, iz katerega je bilo izdelano. Oglje iz raznih vrst lesa se. razlikuje po svojih lastnostih in v tehnične svrhe se večkrat išče oglje od določene vrste lesa. Slika 2. Oglarsko orodje. — Foto Sevnik. Pri nas se izdeluje dandanes oglje skoro izključno iz listovcev, od teh pa pretežno iz bukovine. V prejšnjih časih, ko se je proizvajalo večinoma le za domače železarske obrate, se je izdelovalo oglje tudi iz iglavcev. Takrat se je prevzemalo oglje po meri, ne po teži, pa je bilo oglarju vseeno, če je oglje težko ali lahko. Ko pa se je odprl izvoz v dalnje kraje, se je začelo oddajanje oglja po teži. Oglarija se je usmerila predvsem na izvoz in stremi danes za tem, proizvajati težko oglje visoke kurilne vrednosti. Večina naših listavcev daje težko oglje in sicer: bukev, gaber, hrasti (cer), javorji, jeseni, jerebika, hruška, lesnika. Lahko oglje pa dajejo: brest, lipa, črešnja, topole, breza, vrbe (iva) jelše. 286 |