DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 5-7/1936 str. 71 <-- 71 --> PDF |
Naš najvažnejši listovec je bukev, ki daje oglje odlične kakovosti. Drugih listovcev pa je pri nas bolj malo, pa se poogljujejo običajno skupaj z bukvo. Ogljarska drva: (sh. ugljarsko drvo, n. Kohlholz) so navadno mešanica cepanic in okroglic do 2 cm premera navzdol. Časih se pooglijo drobne oblice (premera 2—8 cm) posebej, ker dajejo oglje boljše kakovosti. Drva se izdelujejo v dolžini 1 m do 1.5 m. Tudi krajši les se porabi v kopi, predvsem na vrhu kope. Krajši les se boljše pooglji od dolgega, pri daljših drveh se pa prihrani na delu oz. na stroških izdelave. Najčešće se izdelujejo 1 m dolga polena, kar ima to prednost, da se lepše in boljše skladovnice prodajo lahko kot drva. Izdelava drv se oddaja na razne načine. Ponekod izdelajo drva drvarji v akordu, redkeje na dnino, oglar pa jih prevzame v kuhanje proti plačilu po teži gotovega oglja. Drugod prevzame oglar izdelavo drv in kuhanje oglja za pavšalno ceno, pa izdeluje drva ali sam v času, ko ne more kuhati, ali odda izdelavo v akordu svojim drvarjem. Polena zložijo navadno v 1 m visoke skladovnice z 10 cm nadmere. Kjer pa prevzame oglar izdelavo drv in kuhanje oglja za pavšalno ceno, običajno ne zlaga drv v skladovnice, temveč jih postavlja na kupe. Prihrani si na delu in drva se hitreje in boljše osušijo, plačilo pa dobi itak po teži oglja. Radi kontrole se izmerijo lahko postavljene kope. Seveda so v mnogih slučajih možne razne nedopustne manipulacije z drvmi in ogljem, da namreč oglar eno ali drugo pod roko proda, pa je treba vzeti le zanesljive ljudi in vestno izvrševati nadzor. Slika 1. predstavlja izdelavo drv pri preredčenju bukovega sestoja. Del drv je izdelal oglar sam in jih zmetal na kupe, drugi del pa je izdelal njegov drvar in jih zložil v skladovnice, ker dobi plačilo po prostornem metru. Večje sečnje bukovine se vršijo od jeseni do spomladi. Najboljše je, da se ostanki takoj izdelajo v drva in v poletnem času pooglenijo. Ker ni bilo v njih mnogo soka, izdržijo še tudi do prihodnje pomladi. Preredčenja in čiščenja se pa vrše često tudi v spomladanskem in poletnem času, ko je les poln soka. Takšna drva je najboljše poogleniti po 1—2 mesečnem sušenju, ker postanejo sicer kmalu pirjeva. Stremeti je za tem, da pridejo do pooglenitve le suha in zdrava drva, ker ta dajo najboljše oglje. Oglje iz mladega lesa je boljše in težje kot iz starega. Prestara, pirjeva, trohnela, mokra in sveža drva otežujejo zelo delo oglarja in dajo oglje slabše kakovosti, navadno manjšo množino in težino. Tako oglje se prav rado drobi. Oglarsko orodje. Slika 2. prikazuje orodje, ki ga rabijo oglarji pri svojem delu od izdelave drv do oddaje oglja. Po vrsti od leve proti desni so na sliki: Zagozda, kij, žaga, sekira, kramp (rovnica), tolka (to orodje si napravi oglar tako, da odreže okoli 1 m dolg kos debla z vejo, ki služi za ročaj), lopata, vile, grablje, luknjač (klin za vrtanje lukenj v kopo, t. j . zašiljen količek iz lesa s premerom okoli 3 cm, ki si ga oglar po potrebi odseka na licu mesta iz okroglic), kljuka (je na dolg lesen ročaj nasajen železen kavelj, ki si ga oglar napravi sam. iz rebra stare lopate), grebljica (železna ali pa lesena, nasajena na dolgem lesenem ročaju), bo287 |