DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu




ŠUMARSKI LIST 5-7/1936 str. 71     <-- 71 -->        PDF

Naš najvažnejši listovec je bukev, ki daje oglje odlične kakovosti.
Drugih listovcev pa je pri nas bolj malo, pa se poogljujejo običajno skupaj
z bukvo.


Ogljarska drva: (sh. ugljarsko drvo, n. Kohlholz) so navadno mešanica
cepanic in okroglic do 2 cm premera navzdol. Časih se pooglijo
drobne oblice (premera 2—8 cm) posebej, ker dajejo oglje boljše kakovosti.
Drva se izdelujejo v dolžini 1 m do 1.5 m. Tudi krajši les se porabi
v kopi, predvsem na vrhu kope. Krajši les se boljše pooglji od dolgega,
pri daljših drveh se pa prihrani na delu oz. na stroških izdelave. Najčešće
se izdelujejo 1 m dolga polena, kar ima to prednost, da se lepše in boljše
skladovnice prodajo lahko kot drva.


Izdelava drv se oddaja na razne načine. Ponekod izdelajo drva
drvarji v akordu, redkeje na dnino, oglar pa jih prevzame v kuhanje proti
plačilu po teži gotovega oglja. Drugod prevzame oglar izdelavo drv in
kuhanje oglja za pavšalno ceno, pa izdeluje drva ali sam v času, ko ne
more kuhati, ali odda izdelavo v akordu svojim drvarjem.


Polena zložijo navadno v 1 m visoke skladovnice z 10 cm nadmere.
Kjer pa prevzame oglar izdelavo drv in kuhanje oglja za pavšalno ceno,
običajno ne zlaga drv v skladovnice, temveč jih postavlja na kupe. Prihrani
si na delu in drva se hitreje in boljše osušijo, plačilo pa dobi itak
po teži oglja. Radi kontrole se izmerijo lahko postavljene kope. Seveda
so v mnogih slučajih možne razne nedopustne manipulacije z drvmi in
ogljem, da namreč oglar eno ali drugo pod roko proda, pa je treba vzeti
le zanesljive ljudi in vestno izvrševati nadzor.


Slika 1. predstavlja izdelavo drv pri preredčenju bukovega sestoja.
Del drv je izdelal oglar sam in jih zmetal na kupe, drugi del pa je izdelal
njegov drvar in jih zložil v skladovnice, ker dobi plačilo po prostornem


metru.
Večje sečnje bukovine se vršijo od jeseni do spomladi. Najboljše je,
da se ostanki takoj izdelajo v drva in v poletnem času pooglenijo. Ker
ni bilo v njih mnogo soka, izdržijo še tudi do prihodnje pomladi. Preredčenja
in čiščenja se pa vrše često tudi v spomladanskem in poletnem
času, ko je les poln soka. Takšna drva je najboljše poogleniti po 1—2
mesečnem sušenju, ker postanejo sicer kmalu pirjeva.
Stremeti je za tem, da pridejo do pooglenitve le suha in zdrava drva,
ker ta dajo najboljše oglje. Oglje iz mladega lesa je boljše in težje kot
iz starega. Prestara, pirjeva, trohnela, mokra in sveža drva otežujejo zelo
delo oglarja in dajo oglje slabše kakovosti, navadno manjšo množino in
težino. Tako oglje se prav rado drobi.


Oglarsko orodje. Slika 2. prikazuje orodje, ki ga rabijo oglarji pri
svojem delu od izdelave drv do oddaje oglja. Po vrsti od leve proti desni
so na sliki: Zagozda, kij, žaga, sekira, kramp (rovnica), tolka (to orodje
si napravi oglar tako, da odreže okoli 1 m dolg kos debla z vejo, ki služi
za ročaj), lopata, vile, grablje, luknjač (klin za vrtanje lukenj v kopo,


t. j . zašiljen količek iz lesa s premerom okoli 3 cm, ki si ga oglar po
potrebi odseka na licu mesta iz okroglic), kljuka (je na dolg lesen ročaj
nasajen železen kavelj, ki si ga oglar napravi sam. iz rebra stare lopate),
grebljica (železna ali pa lesena, nasajena na dolgem lesenem ročaju), bo287