DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 5-7/1936 str. 73 <-- 73 --> PDF |
dalja nekoliko večja kot pri suhem lesu), redkeje v obliki četverokota s stranicami do 40 cm ravne drogove okoli 5 cm premera, imenovane strženice (n. Quandelstangen). Med strženice priveze obročke, spletene iz vej, ali pa splete v obliki obročka strženice med seboj. Pri 1 m dolgih drvah namesti prvi obroček približno 90 cm iznad tal, drugega pa v isti ali pa pri krajših drvah tudi v manjši razdalji nad prvim. Ta obroček, ki ga imenujejo oglarji tudi roček (n. Quandelring), ima nalogo držati strženice vsaksebi in nanj se naslanjajo tudi pokoncu postavljena drva, da nastane v sredini med strženicami nekakšen dimnik, imenovan stržen (sh. odžak ili kabao, n. Quandelschacht). Na tla v sredi stržena položi pobožen oglar za srečno delo dve treski v podobi križa. Nato začne polagati pôd (sh. ćuprija; n. Meilerbrücke). Na tla okoli stržena položi radijalno cepanice za podlogo, na te položi vodoravno sloj drv, ki jih časih tudi obteše, da nastane čimbolj raven in gost pôd. Takšen pôd napravi radi tega, da se drva prvega sloja pooglijo čisto do SLka 3. Kopišče, oglarska koča ali oglarniça, mala streha za vreče in drobno oglje. tal in da lažje ravna tok poogljevanja. Postavljanje kope na pôd velja za naprednejši način poogljevanja. Večina naših oglarjev pa ne stavi na pôd, temveč zlaga prvi sklad naravnost na zemljo. Pravijo, da se drv nič ne prihrani; sicer res ostane manj poogljenih ogorkov od drv, zato pa ostanejo ogorki od pôda. Tudi dela je pri tem več, poogljevanje pa tudi ni vedno lažje, ker se časih pôd udere in se prvi sklad drv vsede na zemljo. Okoli stržena začne staviti oglar prvi sklad drv, bodisi na pôd ali na tla. Pri strženu zlaga drobna drva, čimbolj pokoncu in čimbolj na gosto. Tako nastane okoli stržena kolobar s premerom okoli 2 m, ki ga imenujejo ponekod »gnezdo« (sh. ognjište; n. Zündkegel). Potem pridejo na vrsto debelejša drva, proti obodu zopet tanjša, na obod pa najtanjša drva. Tako nastanejo okoli stržena kolobarji drv različne debeline, ki prehajajo drug v drugega. Večina oglarjev sklada drva z debelejšim krajem spodaj, nekateri pa z debelejšim krajem zgoraj, v prepričanju, da se potem spodnji tanjši kraj do konca lepo poogli, dočim nastane pri zlaganju z debelejšim krajem spodaj več ogorkov. Da dobi kopa potrebni 289 |