DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 5-7/1936 str. 74 <-- 74 --> PDF |
nagib, oglar drva spodaj nekoliko odmakne, tako da nastanejo prazni prostori, kar je potrebno tudi vsled kroženja zraka, posebno če se ne stavi kopa na pôd. Pri večini naših oglarjev velja naziranje, da je položnejša ´kopa, t. j . zlaganje drv z večjim nagibom, boljša! od strme kope. Najboljše je, če se vsak sklad zase do konca vestno zloži. Običajno pa oglar ne zgotovi naenkrat celega prvega sklada, temveč stavi na prvi sklad ob enem že drugega, tako da vedno s tal z roko doseza drugi sklad, ker tako lažje in hitreje dela (glej sliko 5). Pri drugem skladu zlagajo vsi oglarji drva z debelejšim krajem spodaj, dolnje konce tudi nekoliko odmikajo, pa nastane tako večji nagib. Tretji sklad se stavi po istem načinu kot drugi. Da nastane še večji nagib, se vzamejo pri strženu krajša drva, pri čemer se priveze roček v manjši razdalji od drugega kot se nahaja ta od prvega. Tako nastane tako zvani »zasekani sklad« (n. Anfangskegel). Tudi pri zelo malih kopih se poslužujejo tega načina. Najčešće se delajo kope na dva sklada. Večje kope kot na tri sklade se pa pri nas sploh ne postavljajo. Na zgornji sklad pride glava (sh. .glava; n. Haube oder Kopf). Oglar vzame v ta namen kratka in drobna drva pod mero, ki jih polaga po dolžini z enim koncem proti strženu, čimbolj na tesno in tako, da dobi kopa na vrhu potrebno krožino. Ta drva se imenujejo vršje ali glavina. Ploskev med dvema skladoma imenujejo sklep (n. am Saum), ono med zgornjim skladom in glavo pa ramena (n. Kante). Kakor že omenjeno, oglar kopo na površini obloži (n. Ausschmälern) z najdrobnejšimi drvmi, da postane ista čimbolj gladka. Strženice ob obodu odreže. Zdaj je kopa zložena (n. der Meiler ist holzgerecht). Ponekod pravijo tudi »kopa je gola« (glej sliko 6). V urejenih oglarijah zloženo kopo običajno izmerijo. Tam, kjer prevzame oglar v poogljevanje drva zložena v skladovnice, merjenje kope ne bi bilo potrebno, vrši se pa le radi kontrole. Kjer se pa drva ne zlagajo v skladovnice, je merjenje zložene kope neobhodno potrebno, če se hoče ustanoviti poogljena množina lesa radi ugotovitve donosa. Tako tudi tam, kjer kuha oglar za svoj račun in kupi drva na podlagi merjenja gole kope. Oblike stoječih kop sličijo paraboloidu, katerega prostornino dolo čujemo po obrazcu -.— kjer p znači premer, v višino kope, ali pa po obrazcu o— . .... znači o obseg kope, u pa višino iste. V praksi se poslužujemo za določevanje prostornine kop tabel E. Böhmerle »Tafeln zur Berechnung der Kubikinhalte stehender Kohlmeiler«, Berlin 1877, ali pa obrazca -..... Obseg izmerimo pri tleh z metrom, višino pa tako, da potisnemo skozi stržen kol, na katerem zaznamujemo in potem izmerimo višino kope. Ker pa oblika kope navadno ne odgovarja popolnoma matematični obliki paraboloida, je treba odbiti pri koničastih kopah 6%, pri položnejših pa 4% od prostornine, dobljene potom formule. Izkušeni oglarji pa izmerijo s stopinjami (čevlji) na praznem kopišču polumer bodoče kope in precenijo že v naprej, koliko drv bo šlo v njo. Njihova cenitev se običajno zelo dobro ujema s poznejšim merjenjem. Pokrivanje kope. Zloženo kopo pokrije oglar najprej s tanko, gosto plastjo zelenih smrekovih ali jelovih vejic, praproti, brinja, trave, listja 290 |