DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu



ŠUMARSKI LIST 5-7/1936 str. 76     <-- 76 -->        PDF

premalo prsti. Debelina te prsti znaša n. pr. za srednje veliko kopo pri
stari zemlji v poletnem času na vznožju okoli 7 cm, v ramenih in glavi
pa 10 do 12 cm, v zimskem času pa za polovico več. Pri novini mora biti
prevleka dvakrat debelejša.


Pri velikih kopah oglar pri črnjenju ne doseže z lopato do vrha. Zato
si napravi v takem slučaju oder ali stol (n. Gestiibetisch), ki ga pomika
okoli kope in s katerega obmetava kopo s prstjo.


Pri črnjenju prislanja oglar sproti k kopi krog in krog debele cepanice
v razdalji 2—30 cm drugo od druge, ki naj držijo prst ob kopi.
Imenujejo jih »obstavljači« (n. Rüste). Pri malih kopah zadostuje le ena
vrsta obstavljačev, pri večjih kopah pa postavljajo na spodnje še zgornje
obstavljače (n. Unter- und Oberrüste). Časih, če je zelo suho, položijo
na spodnje obstavljače cepanice počez, t. j . napravijo vzporedno s tlom
okrog kope obroč iz cepanic, ki se imenuje »polica«. Šele na to postavijo
gornje obstavljače. Polica zadržuje sipko suho prst, posebno pri nalivih,
da se ne vsiplje k vznožju kope. Kopo pokrijejo s prstjo čez in čez, le
strženova odprtina ostane zaenkrat nepokrita; skozi stržen namreč kopo
vžgejo. Ko je kopa pokrita s prstjo in obložena z obstavljači, je gotova,
da se more prižgati. Oglar pravi »kona je črna«.


Slika 5. Postavljanje kope. |


— Foto Sevnik.
Zažiganje kope. Potek samega poogljevanja je pri vseh stoječih
kopah enak, in to v glavnem sledeči: V središču kope na dnu stržena,
imenovanem ognjišče (sh. ognjište; n. Quandel), se kopa zažge. Od tod se
ogenj po strženu dvigne do vrha kope in oglenitev ali kuhanje se začne
na vrhu, to je v glavi kope; iz glave se spušča pri pravilnem poteku
enakomerno in prilično vzporedno s tlom do temelja kope. Zažiganje
(sh. pripaljivanje; n. anzünden, »Feuer geben«) se vrši pri raznih oblikah
stoječih kop na razne načine; pri opisanem načinu se vrši skozi odprt
stržen, ponekod pa tudi skozi kanal pri tleh od oboda do središča kope,
ki ga napravi oglar pri zlaganju prvega sklada. Vsi načini pa imajo skupno
to, da se vrši zažiganje na dnu kope v središču, gnezdu oz. ognjišču.


292