DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu




ŠUMARSKI LIST 5-7/1936 str. 77     <-- 77 -->        PDF

Skozi stržen spusti oglar na dno pedenj na debelo drobnih suhih tresk
ali drobnega oglja od prejšnje kope. Na to vrže nekaj lopat žerjavke, ki
si jo je bil pripravil v bližini kope ali pa tudi kar na kopi pri strženu. Na
žerjavico v strženu nasuje do vrha stržena tresk in suhega dračja ali pa
drobnega oglja. Na to napravi z luknjačem na vznožju kope v krogu v
enakih razdaljah štiri do šest lukenj za dovajanje zraka. Ko se začne iz
odprtega stržena dvigati dim, je znak, da se je vnelo na ognjišču, nastal
je ogenj, kopa je prižgana.


Segrevanje kope (sh. zagrijavanje; n. Vorwärmen des Meilers). Segrevanje
kope ima namen osušiti drva. Nekateri oglarji pustijo, da se
ogenj v odprtem strženu hitro razvije in dvigne tako, da šviga končno
plamen iz kope. Nato kopo zaprejo, kajti v njej je nastala medtem potrebna
temperatura za oglenitev ali kuhanje. Ta način pa ni priporočlj´v,
je prenagel. Drugi oglarji zopet zaprejo kopo takoj ko opazijo po dimu,
da se je gorivo v ognjišču vnelo. Odsihmal v ognjišču ne gori več s plamenom,
temveč le tli. Oglar dodaje skozi stržen od časa do časa le toliko
goriva, t. j . drobnih drv ali drobnega oglja, da sega ogenj le do sredine
kope. Temperatura v kopi se polagoma dviga, drva se suše, dim, pare


. ..:´ <;´.´ : .
Slika 6. Gola kopa. Merjenje iste. — Foto Sevnik.


in plini pa ne morejo uhajati, ker je stržen zaprt, temveč se kondenzirajo
na glavi v pokrovu, prst se začne solziti. To segrevanje traja pri svežih
drveh dalj časa kot pri suhih. Ko smatra oglar, da je kopa dovolj segreta,
napolni stržen do vrha z gorivom, ter ga pusti odprtega, tako da se
dvigne ogenj hitro do vrha. Nato stržen zapre in začne se kuhanje. Ta
način segrevanja so uporabljali pri nas često italijanski oglarji.


Najbolj razširjen je pa pri nas sledeči način: Ko oglar kopo zažge,
pusti stržen odprt nekaj ur, da se razvije na dnu ogenj. Nato dopolni izgorelo
gorivo z novim do vrha stržena, katerega pokrije z desko in
prstjo. V strženu poslej več ne gori, temveč le tli in to tlenje se dviga
polagoma proti vrhu stržena. Oglar stržen večkrat odpre in dotrese gorivo.
Pri tem z bokalnico predre skozi gorivo in ga zrahlja, če hoče tlenje
pospešiti; će mu gre prehitro, pa gorivo čvrsto zbije in po potrebi zapre


293