DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu



ŠUMARSKI LIST 5-7/1936 str. 78     <-- 78 -->        PDF

nekaj lukenj na vznožju kope. Tako pride počasi »ogenj gor«, kot pravijo
oglarji in polagoma se je začelo kuhanje.


Pri prvem načinu segrevanja oglar ogenj z vso silo naglo dvigne,
da ustvari čimprej potrebne pogoje za oglenitev, pri drugem načinu zadržuje
ogenj dalj časa pri tleh, kjer le tli, da se kopa počasi segreva,
končno pa ogenj naglo dvigne do vrha, da začne kuhati. Pri tretjem
načinu pa prehajajo posamezne faze poogljevanja t. j . zažiganje, segrevanje
in kuhanje polagoma druga v drugo.


Kuhanje ali oglenitev (sh. ugljenisanje, kagjenje; n. Schwellen). Naši
oglarji nazivajo fizično-kemični postopek spreminjanja lesa v oglje večinoma
»kuhanje oglja«. Kakor opisano, se začne razvijati pri gotovi temperaturi
in omejitvi svobodnega pristopa zraka. Mnenja sem, da učinkuje
na njegov potek v veliki meri tudi napetost mešanice raznih plinov v
kopi. Pomen in vpliv raznih činiteljev bo treba šele dognati. Ti procesi
namreč znanstveno še niso dosti raziskani, veliko manj kot pri suhi
destilaciji lesa; ta se vrši v zaprtem prostoru, pa je bilo raziskovanje
veliko lažje.


Slika 7. Pokrivanje kope. Grasanje in črnjenje. — Foto Sevnik.


Po dosedanjih dognanjih se vrši oglenitev pri temperaturi 240° do
280° C; temperatura je za razne vrste lesa ter Sortimente in kakovosti
oglarskih drv nekoliko različna. Te temperature so bile izmerjene v pasu,
kjer se je ravno vršila oglenitev, izven njega so v kopi v splošnem veliko
nižje temperature, le v ognjišču je višja. Ta pas je širok poprečno 10 cm
in je različen z ozirom na vrsto in Sortiment lesa. Zunanji znaki procesa
v tem pasu so ti, da prehaja naravna barva lesa na začetku pasu v vedno
temnejšo, do ogljeno črne barve na koncu tega pasu, kateri se pomika
postopoma navzdol. Iz lesa izhajajo sokovi, razvijajo se vodne pare in
plini, obseg lesa se krči. Les pa pri tem ne gori, niti ne tli; za to je potrebna
višja temperatura. Vnetišče bukovega lesa znaša okoli 320° C
in vročina žerjavice bukovega lesa okoli 360° C. V kopi sami pa so našli
najvišjo temperaturo, okoli 420° C v ognjišču na dnu stržena za časa zažiganja
oz. segrevanja kope.


294