DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu




ŠUMARSKI LIST 5-7/1936 str. 80     <-- 80 -->        PDF

barvo, ter postane končno svetel oz. prozoren, kar je dokaz, da je v tem
pasu poogljevanje končano, t. j . da je ta pas kuhan. »Kopa plavo kadi«,
pravi oglar. Zdaj te dimnice zapre in napravi na ramenih v krogu nove
dimnice. Ko začne prihajati tu svetel dim, je cela glava kuhana in dimnice
prestavi zdaj na sklep. Ponekod imenujejo dimne luknje na sklepu tudi
»sklepniki«. (Glej sliko 9).


Ko je kopa kuhana do sklepa, napravi oglar dimnice pod sklepom in
sicer približno v sredi med sklepom in vznožjem kope. Te pusti potem
tako dolgo, da pride oglenitev čisto do tal. Ko se to zgodi, pravijo »kopa
je kuhana« (n. der Meiler ist gar). Pri pravilnem poteku kuhanja je pri
srednje veliki kopi oglar prestavil štirikrat krog dimnic in dobimo tako
4 pasove oglenitve.


Pri velikih kopah je potrebno več, pri malih pa manj pasov. Značilno
za način kuhanja oglja po naših oglarjih je tudi to, da ne prestavljajo
zračnic slično kot dimnice po boku kope, temveč jih pustijo vedno
pri tleh, tudi pri velikih kopah. Priporoča se pa (in v drugih krajih včasih


Slika 9. Kuhanje kope. Kadi se iz sklepnikov. — Foto Sevnik.


oglarji tudi to delajo) prestavljati tudi krog zračnic po boku kope in
sicer okoli 1.50 m izpod dimnic. Te luknje imenujejo prepihnice (sh. promaške;
n. Zuglöcher). Pravijo, da je ta način boljši radi tega, ker ne piha
vedno skozi ognjišče, vsled česar tam ne tli in nastane tako manj
strženine.


Medsebojna razdalja dimnic in zračnic v krogu je različna. Od začetka
je večja, ker se nahaja v glavi v prvem pasu mala množina drv v
kuhanju, potem pa vedno manjša. Ravna se tudi po vrsti in kakovosti
lesa ter prsti. Na sklepu n. pr. se nahajajo pri srednje veliki kopi dimnice
v medsebojni razdalji okoli 25 do 30 cm, zračnice so pa istočasno na
vznožju kope 150 do 200 cm narazen.


Razporeditev lukenj je tako enakomerna le pri popolnoma pravilnem
poteku oglenitve, kar se pa le redko zgodi. Navadno se pa oglenitev ne
razširja enakomerno na vse strani, temveč na nekaterih mestih kuhanje
zastaja, na drugih pa hiti naprej, »gre v stran« pravi oglar. Včasih pa
zastaja v sredini glave ali po oglarsko izraženo »grize za glavo«. Vzroki
so lahko v kopi sami kot n. pr. nepravilno kopišče, slabo zložena drva,


296