DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 5-7/1936 str. 80 <-- 80 --> PDF |
barvo, ter postane končno svetel oz. prozoren, kar je dokaz, da je v tem pasu poogljevanje končano, t. j . da je ta pas kuhan. »Kopa plavo kadi«, pravi oglar. Zdaj te dimnice zapre in napravi na ramenih v krogu nove dimnice. Ko začne prihajati tu svetel dim, je cela glava kuhana in dimnice prestavi zdaj na sklep. Ponekod imenujejo dimne luknje na sklepu tudi »sklepniki«. (Glej sliko 9). Ko je kopa kuhana do sklepa, napravi oglar dimnice pod sklepom in sicer približno v sredi med sklepom in vznožjem kope. Te pusti potem tako dolgo, da pride oglenitev čisto do tal. Ko se to zgodi, pravijo »kopa je kuhana« (n. der Meiler ist gar). Pri pravilnem poteku kuhanja je pri srednje veliki kopi oglar prestavil štirikrat krog dimnic in dobimo tako 4 pasove oglenitve. Pri velikih kopah je potrebno več, pri malih pa manj pasov. Značilno za način kuhanja oglja po naših oglarjih je tudi to, da ne prestavljajo zračnic slično kot dimnice po boku kope, temveč jih pustijo vedno pri tleh, tudi pri velikih kopah. Priporoča se pa (in v drugih krajih včasih Slika 9. Kuhanje kope. Kadi se iz sklepnikov. — Foto Sevnik. oglarji tudi to delajo) prestavljati tudi krog zračnic po boku kope in sicer okoli 1.50 m izpod dimnic. Te luknje imenujejo prepihnice (sh. promaške; n. Zuglöcher). Pravijo, da je ta način boljši radi tega, ker ne piha vedno skozi ognjišče, vsled česar tam ne tli in nastane tako manj strženine. Medsebojna razdalja dimnic in zračnic v krogu je različna. Od začetka je večja, ker se nahaja v glavi v prvem pasu mala množina drv v kuhanju, potem pa vedno manjša. Ravna se tudi po vrsti in kakovosti lesa ter prsti. Na sklepu n. pr. se nahajajo pri srednje veliki kopi dimnice v medsebojni razdalji okoli 25 do 30 cm, zračnice so pa istočasno na vznožju kope 150 do 200 cm narazen. Razporeditev lukenj je tako enakomerna le pri popolnoma pravilnem poteku oglenitve, kar se pa le redko zgodi. Navadno se pa oglenitev ne razširja enakomerno na vse strani, temveč na nekaterih mestih kuhanje zastaja, na drugih pa hiti naprej, »gre v stran« pravi oglar. Včasih pa zastaja v sredini glave ali po oglarsko izraženo »grize za glavo«. Vzroki so lahko v kopi sami kot n. pr. nepravilno kopišče, slabo zložena drva, 296 |