DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 5-7/1936 str. 83 <-- 83 --> PDF |
Pri bokanju zamasi ogla.- vse zračnice, dimnice pusti odprte. Potem odpre kopo in pobeza ali požoka z bokalnico na vse strani (glej sliko 10). Nastalo votlino napolni z drobno nasekanimi, suhimi in zdravimi drvmi, ali pa s suhimi ogorki od prejšnje kope. Nato pa kopo zapre in prst z lopato poravna. Bokanje je potrebno zlo. Pri tem se namreč zdrobi precej oglja, razen tega pa je odpiranje kope škodljivo vsled tega, ker se poveča pri tem temperatura in dobimo več strženine. Bokanje v sredini v strženu je manj škodljivo kakor bokanje na strani, ker se nahaja v strženu že itak od prej drobno oziroma slabo oglje. Bokanje je včasih tudi nevaren posel, pa se mora oprezno izvršiti. Včasih puhnejo pri odpiranju iz kope plini ali tudi plamen in osmodi oglarja. Nevarna je pa že tudi sama hoja po kuhajoči se kopi, ker se pod težo telesa morda nenadoma udere plast nad kakšno votlino in se oglar pogrezne. Zato hodi po kopi vedno previdno, držeč lopato vodoravno pred sabo, da se upre z rokami v njo in zavihti ven, če se mu pogreznejo noge v kopo. To se večkrat pripeti in ker so v kopi, kot smo videli, visoke temperature, dobi oglar pri tem po nesreči ali nespretnosti lahko hude opekline, še celo smrt ga lahko zaloti. Tako sem videl ob cesti med Kranjsko goro in Logom z okorno roko kmečkega umetnika ovekovečeno smrtno nesrečo, ki je zadela pred mnogimi leti dva oglarja iz dotičnega kraja. Eden se je udri v veliko gorečo kopo in pri tem zoglenel, tovariš ga je pa hotel morda rešiti, pa ga je pri tem tudi dohitela smrt. Pred leti se je pripetil smrten slučaj tudi na Rogu, kjer je od puha omamljeni oglar padel nad odprtino, pa mu je glava kar odgorela. Oglarjev poklic torej le ni tako brez nevarnosti, kot bi si morda kdo mislil. Treba je velike pazljivosti in treznosti. Čiščenje, hlajenje in razdiranje kope. Ko je kopa do kraja kuhana, jo začne oglar čistiti. Čiščenje (sh. čiščenje; n. Putzen des Meilers) in hlajenje (sh. hladjenje; n. Nachkühlen) ima namen zadušiti vsak žar in oglje v kopi ohladiti, da se pri razdiranju kope morda kje ne vname. Čiščenje se vrši le ob suhem vremenu in s suho prstjo. Oglar potegne z grebljico v primerno široki progi previdno prst s kope. Ob vznožju kope jo nato z grabljami dobro prečisti, pri čemer se ohladi, potem jo pa nameče z lopato hitro nazaj na golo progo. Običajno ima pri tem delu pomočnika. Ko je prva proga dobro pokrita, pride na vrsto druga in tako postopoma okrog po celem obodu kope. Tako očiščeno kopo lepo poravna in zgladi, da ne ostanejo nikjer muše, potem jo pa pusti dva dni v miru, da se ohladi. V tem stanju ostane lahko kopa tudi dalj časa brez škode. Razdiranje kope ali štoranje (sh. razgrtanje; n. das Stören) se vrši lahko s strani ali pa z vrha. V prvem slučaju zadrži kopa do konca obliko stožca. Razdiranje se vrši na ta način, da odstrani oglar z grebljico s kope prst v progah, slično kot pri čiščenju, nato pa odpre s kljuko (štorovnikom) kopo, t. j . vlači z njim kose oglja ven. Njegov pomočnik pobira kose bodisi z rokami in jih meče na stran, ali jih pa vleče na stran z grabljami in očisti prsti (glej sliko 11). Ko pripravi na ta način primerno množino oglja za odvoz, pokrije zopet odprtino s prstjo in tako se delo nadaljuje do konca. 299 |