DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 5-7/1936 str. 84 <-- 84 --> PDF |
Pri razdiranju z vrha pa položi oglar na kopo desko in stoječ na njej, odpre kopo na vrhu ter vlači s kljuko kose oglja ven. Pri razdiranju s strani je oglje vedno pokrito, kar je važno za slučaj slabega vremena. Oglar ima pa več dela in oglje se tudi bolj drobi kot pri razdiranju z vrha. Naši oglarji razdirajo kopo večinoma s strani, predvsem radi nevarnosti dežja. Pri razdiranju je treba oglje previdno izbirati. Odstraniti je treba govnice, ki se porabijo lahko pri prihodnji kopi, ter paziti posebno na tleče komade. Žerjavica se razvije rada v nagnitih ali grčavih komadih, ki tlijo včasih v notranjosti liki goba. Tleče kose je treba pokriti s suho prstjo, da ugasnejo. Ker jih je navadno le malo, se pogasijo lahko brez večje škode tudi z vodo. Uporabo vode v to svrho je pa boljše oglarjem prepovedati. Mokro oglje je namreč težje in če je plačan oglar po teži, ga zapelje lahko voda k pregreškom. Ovlaženo oglje utrpi mnogo na kakovosti in hitro razpade. Slika 11. Razdiranje kope ali štoranje. — Foto Sevnik. Po končanem razdiranju kope oglar pospravi kopišče, izčisti in premeša prst, ter jo nasuje v krogu okoli kopišča za prihodnjo kopo. Drobno oglje spravi v vreče, ki jih zloži pod mali krov v bližini kopišča, za uporabo pri prihodnji kopi. Ob kopi pripravljeno oglje mora ostati več ur zunaj, da se popolnoma ohladi. Šele potem se sme spravljati v vreče oz. skladišča. Dobro kuhano oglje je temno črne, svetlikajoče se barve. Pri udarcu daje jasen zvok. Na prelomu je školjkasto, robovi preloma so ostri, struktura lesa je dobro vidna. Je precej čvrsto in trdo, ne drobi se rado, nego ostaja v velikih kosih, kar je za trgovino zelo zaželjeno. Za šumarsko-lovsko razstavo v Ljubljani leta 1931 sem dal pri kemičnem institutu ljubljanske univerze analizirati dobro kuhano bukovo oglje približno srednje kakovosti. Analiza je dala sledeče rezultate: Higroskopska vlaga (H20) 6.70%, pepel 2.10%, ogljik (C) 84.97%, vodik (H) 1.78%, kisik (O) + dušik (N) + žveplo (S) hlapno 4.45%. 2veplo (S) po Eschka 0.15%, železo (Fe) 0.09%. Toplotni efekt gornji 300 |