DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 5-7/1936 str. 85 <-- 85 --> PDF |
7.345 Kal/kg, toplotni efekt spodnji (kurilna vrednost) 7.215 Kal/kg. Vnetišče bukovega oglja 230° C, vročina žerjavice bukovega oglja 380° C. Vlaga (2 uri sušeno pri 100° C) 3.15%. Temperatura žerjavice je bila določena v Muffel-ovi peči brez zračne cirkulacije in predstavlja najnižjo temperaturo, pri kateri nadaljuje proces gorenja. Potom suhe destilacije dobimo lahko večji odstotek ogljika in retortno oglje je brez katrana. Gozdno oglje pa je težje, čvrstejše in v mnoge svrhe uporabnejše ravno radi tega, ker je ostalo v njem še nekaj katrana. Teža oglja je zelo različna. Odvisna je od vrste, kakovosti in sortimenta lesa, načina kuhanja, stopnje vlage in drugih okolnosti. Oglje je zelo higroskopično in rado vpija hlapove in pline. Kakor opisano, Je teža oglja odvisna v veliki meri od temperature in načina kuhanja. Tako najdemo pri eni in isti kopi, za 1 prm3 bukovega oglja težine od okoli Slika 12. Polnjenje vreč. — Foto Sevnik. 180—240 kg, pri čemer znači spodnja meja težo lahke strženine, zgornja pa najboljšega oglja proti obodu kope. Nadalje računajo, da tehta 1 hI bukovega oglja povprečno 22 kg. Tudi izraba oglarskega lesa pri kuhanju oglja je zelo različna, pa navajam lahko le nekake povprečne vrednosti. Tako računamo v praksi, da daje 1 prostorni meter (t. j . povprečno 0.60 polnega metra) bukovih oglarskih drv raznih sortimentov (cepanice, gladke okroglice, vejevje, palice) pri dobrem kuhanju pod normalnimi razmerami okoli 100 kg oglja. Za en vagon (10 ton) oglja je potrebno potemtakem okoli 100 prm3 ali 60 plm3 bukovih drv. Približno en vagon oglja dobimo torej iz ene velike kope, tzv. vagonske kope, ki vsebuje okoli 100 prm3 ali pa iz dveh srednje velikih kop po približno 50 prm3 drv. Pri dobrem kuhanju se pridobi v srednje veliki kopi na licu mesta okoli 5% strženine oz. drobnega oglja, ogljen prah in malenkost pepela pa se pomeša s prstjo. Za drobno oglje, ki ga kopa in se povečini zopet porabi pri kuhanju, ne dobijo oglarji nobene ali nižjo oglarino, t. j . plačilo za kuhanje oglja. To pa vsled tega, da pri kuhanju bolj pazijo. Ponekod prepuste drobno oglje 301 |