DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 5-7/1936 str. 86 <-- 86 --> PDF |
oglarjem zastonj, ki ga prodajo običajno kovačem, kolikor ga ne pora bijo za novo kopo. Glede trajanja posameznih del pri poogljevanju navajam približne podatke za srednje veliko, pri nas najobičajnejšo kopo: Naprava kopišča v ravnem in položnem svetu brez kamenj a za htev a povprečn o eno dnino. V težavnejšem terenu seveda primerno več. Dostavljanje drv v ravnini in na položnem svetu na daljavo do 100 m, 5 dnin. Zlaganje kope, 2.5 dnine. Pokrivanje kope, 1 dnino. Zažiganje in segrevanje kope, 1 dan (24 ur). Kuhanje, 12—16 dnin. Hlajenje kope, 2 dnine. Čiščenje kope, 1 dnino. Razdiranje kope, 3 dnine. Trajanje posameznih del je odvisno od vrste, kakovosti ter sorti mentov drv, načina zlaganja, izkušenosti, pazljivosti in vestnosti oglarja, od vremenskih prilik in drugih okolščin. Tako n. pr. imajo v urejenih oglarijah, kjer se izplačuje oglarina koncem vsakega meseca, mnogi domači oglarji slabo navado, da često proti koncu meseca »ženejo« kope, samo da pridejo še tisti mesec do plačila. Nato se podajo domov opravljat domača dela, včasih tudi popivat, potem pa hitijo zopet s poogljevanjem, da pridejo še pravočasno do prihodnjega obračuna. Temu se da odpomoči delno na ta način, da se vrši izplačilo dvakrat v mesecu ali pa z vsakim oglarjem posebej takoj, ko je oglje oddal in pa s strogim nadzorom. Pri oglarjih, ki niso doma iz bližnje okolice, so takšne težkoče manjše. V predvojnem času so bili italijanski oglarji v naših krajih povečini vzor dobrih, treznih in vestnih oglarjev. Glede poogljevanja v posameznih letnih časih uči izkušnja, da je kuhanje oglja običajno najlažje v jesenskem času, ko ni presuho niti prevlažno.. Poleti je navadno suša, vsled česar oglarji često ne morejo črniti, ker se prst ne sprijema. V spomladanskem času pa je običajno prevlažno, vlažna prst pa slabo zapira in razen tega ovira deževje vsako delo. Najneugodnejši čas je pa pozimi pri velikem snegu in velikem mrazu. Zato se vrši poogljevanje redoma le od marca do konca novembra, v zimskem času pa se pripravljajo drva. Oglar ima običajno enega ali dva pomočnika pri poogljevanju; ta tzv. partija ali skupina oskrbuje lahko 3 do 5 kop. Delo si uredi tako, da se nahaja ena kopa v skladanju, ena v kuhanju in ena v razdiranju. Kjer imajo urejene oglarije, vodijo za oglarstvo posebne, več ali manj natančne oglarske račune. Ti sestoje iz raznih priročnikov in izkazov, ter obsegajo vso manipulacijo z oglarskimi drvmi in s kuhanjem oglja, prevzem istega od oglarjev, kakor tudi prevoz in oddajo oglja. III. PREVOZ OGLJA Ttehtanje oglja se vrši ali na licu mesta v gozdu, ali pa na javni tehtnici, na železniški tehtnici, ponekod tudi v skladišču oz. pri potrošaču. Včasih se oglje prevaža iz gozda kar nasuto v odprtih vozovih (pletenih koših), običajno pa v vrečah. Te vreče, imenovane »ogljarske vreče«, so ponavadi že rabljene, močne vreče iz jute. Ne smejo biti ozke in dolge, ker je takšne vreče težko polniti, ne premajhne, ker je sicer treba oglje lomiti. V večjih oglarijah se je udomačila velikost okoli 65 X 100 cm. Prazna vreča tehta okoli 1 kg. Vsaka tvrdka oz. proizvajalec oglja na 302 |