DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 5-7/1936 str. 92 <-- 92 --> PDF |
prej dobro organizirano prodajo in jim je bilo vsled njihove organizacije možno zadostiti vsem neštetim predpisom. Trgovina z ogljem je postala solidnejša. Promet pa je silno nazadoval. Vsled visoke zaščitne carine in oviranja uvoza je postala v Italiji domača proizvodnja rentabilnejša in se je zelo zvišala. Za prevoz oglja uporabljajo tamošnji producenti često tovorne avtomobile in postavljajo blago kupcu v skladišče, kjer se vrši tudi tehtanje. Tako odpade deloma pretovarjanje, pri čemer nastajajo vedno razlike radi drobljenja oglja. Tako so se težave pri izvozu našega oglja v Italijo v zadnjih letih neprestano večale, dokler ni prišlo koncem preteklega leta do popolnega zastoja. Z 18. novembrom 1935 so bile uvedene radi vojne z Abesinijo gospodarske sankcije proti Italiji. Izvoz lesa in oglja iz naše države v Italijo je bil sicer proti plačilu vnaprej še nadalje dovoljen, toda Italija je kot protiukrep zabranila tudi uvoz našega lesa in oglja. S tem je prenehala vsa naša trgovina z ogljem z Italijo. Naši izvozniki oglja so prišli v težak položaj, ker je izpadel glavni in najboljši odjemalec. Morali so iskati nova tržišča v drugih državah. Koncem leta 1935 se je posrečilo oddati nekaj oglja v Avstrijo, Švico in Francijo, toda večinoma po znatno nižji ceni kot prej v Italijo. Potrošnja v teh državah je veliko manjša in razen tega proizvajajo same doma precej oglja. Tako dovoljuje n. pr. Avstrija brez carine le uvoz bukovega oglja, ker oglja iz iglavcev lahko v državi dovolj proizvaja. Spodnja razpredelnica predočuje kretanje cen oglju v zadnjem desetletju, dokler so se tvorile v mirni dobi po ponudbi in povpraševanju. Leta 1935 pa so nastale čisto izredne razmere. RAZPREDELNICA O KRETANJU PRODAJNIH CEN, STROŠKOV IZDELAVE IN PREVOZA OGLJA V RAZDOBJU 1925—1934. Povprečno za 100 kg b u k o Ve g a o g 1 j a : Leta 1925 1926 1927 1928 1929 1930 1931 1932 1933 1934 Din Din Din Din Din Din Din Din Din Din Prodajna cena postavljeno vagon jugosiovansko-italijanska meja: 85 79 96 82 100 85 68 54 51 52 Stroški izdelave oglja in ogljarskih drv: 37 34 33 34 34 32 26 20 17 17 Prevoz oglja iz gozda (povpre čno 15 km) do železniške postaje Straža-Toplice in po železnici do italijanske meje: 33 29 29 30 31 25 23 17 19 20 Vrednost 1 prm3 drv (t. j . povprečno 100 kg oglja) v gozdu na panju: 15 16 34 18 35 28 19 17 15 15 Razpredelnica je posneta po zapiskih gozdnih uprav Auerspergove graščine Kočevje—Soteska, ki je največji producent oglja v Sloveniji. Ima urejeno oglarjenje še iz tistih časov, ko je obratovala njena železarna na Dvoru pri Žužemberku. Ko je bil ta obrat leta 1891 ustavljen in zgrajena dolenjska železnica leta 1894, pa se je začelo na velikoi izvažati oglje in je bila graščina še do nedavna največji izvoznik oglja v Dravski banovini. Njene zabeležke so zanimive in važne, kajti noben drugi producent oz. izvoznik ni vodil zapiskov v tolikem obsegu skozi tako dolgo dobo let, 308 |