DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 5-7/1936 str. 95 <-- 95 --> PDF |
prečno 5%. Upoštevajoč zgornje okolščine, vzamemo lahko, da so prišli v Slovenijo iz Italije sledeči zneski: Leta 1925 1926 1927 1928 1929 1930 1931 1932 1933 1934 Milijonov Din — 14.5 22.9 23.8 24.— 17.3 14.2 6.9 7.6 6.5 V letu 1935 se je množina odposlanega oglja iz znanih razlogov nadalje zelo zmanjšala in radi finančnih težkoč ter padca lire se je tudi dotok denarja nesorazmerno zmanjšal. Kakor omenjeno, se je izvozilo nekaj oglja iz Dravske banovine tudi v druge kraje naše države, v Zagreb in predvsem v obmorska mesta Split, Šibenik in Sušak. V Dravsko banovino pa so bile uvožene precejšnje množine retortnega oglja iz drugih banovin. Domača uporaba ni vsa vključena v navedenih odstotkih izvoza, ker se precejšnje množine oglja dostavijo iz gozda ali skladišča direktno potrošačem oz. trgovcem za prodajo na drobno. Nekaj oglja se porabi v hišnem gospodarstvu, predvsem v mestih. Večje množine se porabijo v obrti: kovaški, ključavničarski, kleparski in raznih drugih obrtih, ki predelujejo oz. obdelujejo kovine. V industriji se rabi oglje pri nas deloma kot gorivo v železarnah in drugih kovinskih industrijah (n. pr. Jesenice, Strojne tovarne), deloma pa kot surovina v kemičnih industrijah (n. pr. tvornica za dušik, Ruše). Nadalje porabijo manjše množine oglja v stavbarstvu v izolačne svrhe, pri vodovodnih napravah za čiščenje vode itd. Oglje se rabi tudi pri izdelavi smodnika kot surovina (barutana Kamnik); v to svrho se uporablja oglje sive jelše in krhljike, ki ga izdeluje smodnišnica v svoji režiji potom suhe destilacije v retortah. V zadnjem času pa se uporablja oglje tudi v vedno večji meri za pogon motorjev na ogljeni plin v raznih obratih ter pri vozilih. V. GOSPODARSKI POMEN OGLARSTVA IN IZGLEDI ZA BODOČNOST. Ako upoštevamo, da je potrebno za deset tonski vagon povprečno 60 plm3 lesa, dobimo na podlagi tabel prejšnjega poglavja, da je bilo v Dravski banovini odposlanih po železnici: Leta 1925 1926 1927 1928 1929 1930 1931 1932 1933 1934 plnv< _ 129.000 168.000 203.400 168.600 145.800 145.200 90.000 105.600 88.800 V teh množinah je vključen pretežen del takšnega lesnega materijala, ki bi se sicer sploh ne mogel izkoristiti. To so predvsem lesne množine iz čiščenj in preredčenj, nadalje pa slabejši ostanki pri izdelavi lesa za tehnično porabo, ki bi se radi manjvrednosti oziroma oddaljenosti od tržišč ne mogli uporabiti direktno kot drva za kurivo. Čiščenja in prva preredčenja bukovih sestojev se vršijo v starosti 20 do 30 let. Poogljevanje takšnega drobiža je sicer radi večjega dela dražje nego debelejšega lesa, toda izdeluje se iz njega takozvano paličasto oglje, ki ima za 10 do 25% višjo ceno nego klano oglje. Na ta način se izvršijo z dobičkom mnoga čiščenja, ki bi sicer zahtevala denarne žrtve ali bi pa na škodo razvoja in prirasta lepega drevja sploh izostala. Tako ima oglarjenje velik gozdno vzgojni pomen, ki ga v številkah sploh ni mogoče izraziti. 311 |