DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu




ŠUMARSKI LIST 5/1938 str. 66     <-- 66 -->        PDF

podcjenjivanja svega onoga, što se je godinama i decenijima uradilo na
našem kršu. Naročito pak nije u redu, da se podcjenjuje i rad na kulturi
»Grdanj«, gdje su uspješno radili oprobani naši profesori Holl i Veseli i
koju je kulturu odgojilo na stotine vrijednih đaka državne lugarske škole.


Résumé. Pour des raisons non seulement de naturi; économique mais aussi celles
de nature technique l´auteur n´approuve pas les principes qui ont été exposés dans les
articles de M. Affanasieff sur la création des forets rapides.


SAOPĆENJA


USTANOVITEV BANOVINSKEGA ODBORA ZA PROPAGANDO GOZDARSTVA
V LUBLJANl.


Na pobudo ministrstva za gozdove in rudnike ter na vabilo gospoda bana je bil
ustanovljen banovinski odbor za propagando gozdarstva v Ljubljani. Ustanovile seje
imenovanega odbora so se poleg predstavnikov oblastev po svojih zastopnikih v častnem
številu udeležile tuđi povabljeue kulturne in humanitarne organizacije. Na tej seji
je bil izvoljeti sledeči ožji odbor: predsednik: ing. Franjo Sevnik, I. podpredsednik:
ing. Janko Urbas, 11. podpredsednik: ing. Lambert Muri, 111. podpredsednik: major A.
B Fejzagić, 1. tajnik: ing. Viktor Novak, II. tajnik: ing. Martin Cokl, odborniki: ing.
Alojzij Punici, Janez Strehi, ing. Bogdan Ferlinc, Šaša Stare, dr. Anton Mrak im Fran
Starman.


Na seji je podal višji svetnik banske uprave g. ing. Janko Urbas obširno poročilo
o gozdarstvu v Sloveniji in o nalogah odborov za propagando gozdarstva.


Po podanem poročilu g. ing. ..... Urbasa zavzemajo gozdi v Sloveniji 708.329´
ha ali 47.13% vse produktivne površine. Tri četrtine gozdov so last malih kmetskih
posestnikov, kar je posebno pomembno za njih kulturno hi gospodarsko stanje.


Delovanje odborov za propagando gozdarstva bode moralo v dravski banovini,
če naj bo uspešno, zajeti najširše sloje našega ljudstva. Razširiti ga bo na vsa
gozdno-kulturna, pogozdovalna in gojitvena dela v gozdih in izven gozda in to:


1. na pogozdovanju kraškega sveta, zemljiše ob državni meji ter goljav v gozdih,.
2. na gojenje in varstvo gozdov,
3. na vzgajanje javnih nasadov ter zaščito prirodnih spomenikov.
Kraški, večinoma pašniški svet v Sloveniji zavzema okoli 5.900 ha površine. Posebne
kraške komisije so od leta 1932. doslej pogozdile 257 ha in izpopolnile 128 ha.
Stroški v znesku 446.922.— din. so bili kriti iz raznih javnih sredstev. Primerno propagando
med prebi´Valstvom prizadetih krajev se bo pospešil razvoj tega pogozdovalnega
dela.
Ob državni meji so sklenjeni gozdi, gozdni pasovi, drevoredi velikega pornena
za obrambo države. Ker je dravska banovina izrazito obmejma pokrajina, bodo iz
javno-obrambenih ozirov večkrat potrebna pogozdovanja negozduih zemljišč, ki naj bi
se izvršila skladno z gospodarskim} interesi prebivalstva.
Goljave v gozdih nastanejo večinoma vsled izkoriščanja ali elementarnih nezgod.
Če se računa, da nastane vsako leto okoli 900 ha do 1.500 ha goljav, je potrebno za
njih pogozditev okoli 7 milijonov sadik. Javne in privatne gozdne drevesnice v Sloveniji
skrbijo v normalnih razmerah še dovolj dobro za zadostno zalogo gozdnih sadik..


268