DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 7/1939 str. 24 <-- 24 --> PDF |
pošto nemam mogućnosti, da je redovno pratim. Ali u beogradskoj štampi, koja ipak ima najveći tiraž, nema ni reci ni traga od akcije tih odbora za propagandu pošumljavanja. Nema tragova ni u Sarajevskoj lokalnoj štampi. Doduše, u »Politici« bila su otštampana dva članka prof. Marinovića, ali ovo nije zasluga tih odbora. Svakako je naša stanica u mnogom popunila ovaj nedostatak i sa ovog gledišta učinila je mnogo više, nego svi odbori skupa. Ko želi da poriče ovu činjenicu samo zato, što mu se ona ne sviđa, neka izvoli. RÉSUMÉ. En continuant ses articles publiés dans notre revue (l´an 1937 et 1938) sur ce meme sujet, T´auteur fait rapport sur l´état qu´ont atteint ses cultures »rapides« vers la fin de l´été précédent. Ing. VIKTOR NOVAK (L/ubijana): O POGOZDOVANJU Z MLADINO (REBOISEMENT A L´ AIDE DES ÉCOLIERS) Preteklo je že nad deset let, odkar smo začeli pogozdovati s šolsko mladino ob prireditvah pod imenom »dečji dan za pogozdovanje«. Glavni1 namen teh dnevov na] bi bil propaganda in povzdiga splošnega zanimanja za napredek gozdnega gospodarstva, Podobne cilje zasledujejo nedavno ustanovljeni odbori za propagando pogozdovanja. Razvoj in potek dečjih dni v preteklosti nam daje pobudo, da se ozremo nazaj im vidimo, kaj´ s o dosegle p o z i t i v n e g a p r i r e d i t v e d e č j i h dni v prošlih 1 e t i h, in nam nudi s m e r n i c e, po katerih bi se bilo treba v bodoče ravnati, da odstranimo težave, ki so oviraie razmah pogozdovalnih dnevov do zdaj. Sledeča izvajanja se nanašajo na potek prireditev dečjih dnevov v Sloveniji (v dravski banovini oziroma v bivši ljubljanski in mariborskii oblasti) in se naslanjaju deloma na podatke letnih poročil gozdarskega odseka kraljevske banske uprave v Ljubljani. O dosedanjem razvoju. Že pred svetovno vojno so opozarjali strokovni listi na pogozdovanje z deco. V notici1 takega lista iz leta 1912. bererno: »Neniavadetn način pogozdovanja so uvedli naFrancoskem, namreč pogozdovanje z učenci. Ustanovili so veliko število šolskih društev, ki naj bi posadila pusta zemljišča z drevjem. Ta novost ima presenetljive uspehe in vzpodbuja, da bi jo posnemali tuđi drugje. V departmajih Jura in Doubs so ustanovili 103 taka društva, ki so leta 1907. posadila 77 ha 1 Oesterr. Vierteliahresschrift fur Forstwesen, letnik 1912. str. 273. 354 |
| ŠUMARSKI LIST 7/1939 str. 25 <-- 25 --> PDF |
zemlje s 334.000 gozdnimi drevesci." Učenci pa ne posajajo samo gozdnih sadik, ampak izvršujejo tuđi dela za namakanje zemlje, zasledujejo rast drevja, se uče spoznavati škode v gozdu, opazujejo živalsko življenje in pridobivajo izkušnje o stvarjanj´u v naravi, smisel za skupno delo, veselje do gozda...« Takratna prizadevanja je prekinil vojni vihar, ki je ustavil razvoj gozdarstva in pogozdovanja istotako, kakor vsa druga kulturna stremljenja. Pri nas smo sele leta 1925. začeli z delom na tem polju. Miniistrstvo za gozdove in rudnike je sporazumno s prosvetnim ministrstvom naročilo gozdarskirn oblastvom, da organiziraju vsako leto na dan 7. aprila dečje dneve za pogozdovanje. Odpor, ki je stalen spremljevalec vsega novega, četudi je koristno — tuđi kultivirainju krompirja so se naši predniki upirali —, se je proti pogozdovanju z mladino hitro pojavil. V dnevnem časopisju se je oglasili »gozdarski strokovnjak«, ki je pobijal novi macin pogozdovanja.3 Tuđi del naših gozdarjev je sprejel novo uredbo s skepso, ker Je bil prepričan, da se bo novotarija kmalu razblinila v donečih besedah, teoretičnih predavanjiih in neuspelih poizkusih. Drugi del gozdarjev pa ni bil teh misli. Lotil se je dela An skušal izluščiti iz akcije praktično zrno, ki obstoji v tem, da se izkoristijo dečji dnevi za resno in uspešno pogozdovanje. Učiteljstvo, obremenjeno z raznimi drugimil izvenšolskimil posli, je novo nalogo sprejelo brez posebnih simpatiji, saj na nj´o ni bilo pripravljeno niti z zadostnimi informacijami niti s potrebnim znanjem o gozdarstvu. Tuđi pri drugem občinstvu (gozdnih posestnikih, starših, vodećih javnih činiteljih) je vzbudila novost premalo interesa. Vsi ti momenti, ki so v začetku zavirali razvoj pogozdovanja z mladino, obstojajo še danes, čeravno v dokaj manjišem obsegu. Da se je odpor odstrani! in da se je brezbrižnost zmanjšala, je zasluga poedincev, ki so se zavzeli za dečje dneve z neumornim delom in jih izvajali stanovitno, skoro bi rekli trdovratno, od leta do leta. Povdariti se mora, da je le podrobno delo posameznikov (gozdarjev pri sreskih načelstvih) resilo mladinsko pogozdovanje pred propadom. Kako se je gibalo število prireditev, koliko je bilo posajeno gozdnih sadik in koliko površino je pogozdila mladina je razvidno iz tabele I. Pripomniti je, da točnost podatkov prvih let ni povsem zanesljiva. Prvo leto (1926.) so kazali poskusni dečji dnevi lepo prognozo za bodočnost.4 Naslednjle leto (1927.) so se prireditve v tedanji mariborski oblasti (s srezi Čakovec in Prelog) številčno zelo dvignile. Veliki župan je bil izdal simernice, po katerih naj bi se vršili dečji dnevi. Navodila povdar 2 Departmaja Jura in Doubs mérita skupaj po površini ca 0.6, prebivalstva ipa imata ca 0.5 v primeri z dravsko banovino. Uspehi, ki smo jih imeli zadnja leta z dečjimi dnevi, kažejo, da se fraiicoskim uspehom 1. 1907. približujemo, da jih pa še nismo dosegli. 3 Glej ing. A. Šivic : Gozdarstvo Slovenije 1923. (Šum. list 1925. str. 638.). 4 Poteik dečjih dni za pogodzovanje leta 1926. je popisal ing. A. Šivi c v članku »Dečji dan za pogozdovanje« (Šum. list, leta 1927. str. 43 in si.). 355 |
| ŠUMARSKI LIST 7/1939 str. 26 <-- 26 --> PDF |
Tabela I. Število posajenih Število Pogoz- Leto gozdnih sadik Pripomba prireditev deno ha v tisočih 1926 40 131. 37 | Na podrocju 1927 124 94. 14 ( bivše ljubljanske 1928 159 102. 25 i in mariborske 1 oblasti 1929 155 132. 33 1930 68 89. 37 1931 169 210. 57 1932 88 65. 24 1933 228 174. 31 Na podrocju 1934 281 213. 59 dravske banovine 1935 379 300. 75 1936 539 411. 96 1937 507 364. 92 1938 582 405. 102 .... posebno vzgojn o stran teh prireditev, omejuje jo število sadik na posameznega šolarja na 10 in priporočajio obisk ter ogled gozdnih drevesnic. V ljubljanski oblasti (s kastavskim srezom) je bil dečji dan organiziran v znatno manjšem obsegu kot prejšnje leto. Za nabavo večje množine sadik ni bilo sredstev in gozdarsko osebje na spomlad ni Melo potnih pavšalov. Tega leta je ležal 7. aprila v višjih legah še sneg, zato se je pogozdovalo pozneje. Leta 1928. se jj.e obseg prireditev v ljubljanski oblasti razširil. Gledalo se je posebno na praktičn o korist pogozdovanja. Tuđi v mariborski oblasti se je število dečjih dni močno dvignilo, važnost pa se je polagala bolj na propagandno in pedagogično stran akcije. V letu 1929. se je v mariborski: iln ljubljanski oblasti pogozdovalo z mladino skoro v isti meri kot leta 1928. Radi dolgotrajne zime so se prireditve vršile sele v drugi! polovici aprila in maja. Ko sta se 11. novembra 1929. združili ljubljanska in mariborska oblast (z nekaterimi teritorijalnimi izpremembami) v dravsko banovino, prirejanje dečjih dnevov ni bilo prekmjeno, izpadlo pa je v devetih srezih. Letno poročilo o gozdarstvu kraljevske banske uprave za leto 1930. povdarja, da je zamisel dečjega dne za pogozdovanje našla razumevanje v širokih slojih ljudstva in da je veliko število preje nezaupnih gozdnih posestnikov dalo ne le drage volje na razpolago svoja zemljišča, marveč je tuđi dejansko izkazalo svoje priznanje šolski mladini. Leta 1931. se je pogozdovanje z učenci močno razširilo, vendar pa še ne tako, kakor je bilo zamišljeno. Denarne podpore iz javnih sredstev nišo bile zadovoljive. Iz državnega fonda za pogozdovanje je bila podpora odklonjena, ker se je nameraval fond reorganizirati. Dečje dneve so vodili poleg gozdarjev občne uprave tuđi gozdarji direkcije šum v Ljubljani in gozdarji privatnih posestnikov. Kjer gozdarsko osebje ni utegnilo sodelovati, je vodilo prireditve učiteljstv o samo . 356 |
| ŠUMARSKI LIST 7/1939 str. 27 <-- 27 --> PDF |
Akcija je našla simpatičen odziv zlasti med malimi posestniki v planinskih krajih, kjer je ljudstvo navezano največ na dohodke iz gozda. V šolah so vpeljali naloge, v katerih so učenci popisali potek pogozdovanja. Te š o 1 s k e naloge´"´ so pokazale, da so prireditve vzbudile 5 Radi zanimivosti, nai navedem primere takih nalog, ki so mi na razpolago (iz poznejših let). A. Učenec H. A. ljudske sole v Zapotoku piše: »Dan pogozdovanja. Lep in topel pomladni dan je bil minuli petek, ko smo zapotoški šolarji posadili neko prazno gozdno parcelo pod Kureščkom s 300 smrekovimi sadikami. Prav prijetno je bilo to delo. Dečki´ smo imeli motike in rovnice. Najprvo smo s paličicami določili razdalje za sadike in mato smo skopali precejšnje jamice. Deklice so začele takoj saditi. Potem smo še mi sadili. Pazili smo, da smo zasipali koreninice z zrahljano prstjo. Na vrhu smo jo potlačili. Kolikor smo mogli, smo sadili v ravnih vrstah. Tuđi gospodar zemljišta je pomagal. Če se bodo sadike iprijele, bo tu nekoč lep gozdiček. Gozd je dosti vreden. Gozd daje les za razne izdelke. Gozd daje drva. V gozdu dobivamo steljo, maline, gobe in jagode. (Velikokrat sem se jih že najedel). Gozd varuje vas pred hudo burjo in nalivi. Pri nas daje gozd drva za prodaj. Škoda, da gozd počasi raste. Od tu zmeraj vozijo drva v Ljubljano in krclje (hlode) na Skofljico. Zato pa so tuđi vedno bolj prazni naši gozdovi. Veliko gospodarjev bi rado, da bi jim posekane planjave pogozdili... Sli borno včasih pogledat, kako bodo rastle smrečice. Ce bodo lepo uspevale, borno veseli in zadovoljni, da smo dobro naredili.« B. Učenka Č. I. ljudske sole na Brezovici piše: »Smrečice smo sadili. Dečjega dne smo se vsi veselili. Že pred Veliko nočjo nam je povedala gospodična, da bomo dobili 300 smrečic. Učili smo se tuđi, kako borno ravnali s sadikami. Ko so dospele, smo jih takoj razvezali in v snopičih zakopali na šolskem vrtu. G. dekan nam je pokazal prostor, kamor bomo smrekice posadili. Lepo smo tla očistili. Pobrali smo dračje, požagali nekaj vejevja in pograbili listje. Včeraj, 22. aprila, je prišel g. inženir iz Ljubljane. Hitro smo pospravili šolske stvari in šli na vrt. G. inženir je odgrebel smrekice in dal vsaki deklici, ki je imela košarico, neka] sadik. Odkorakali smo v gozd, ki je nad našo solo. G. inženir nam je pokazal, kako moramo saditi. Dečki so kopali jamice, me pa smo sadile ... Vsadila sam 7 smrekic. Upam, da se bodo prijele. Tuđi smo zapeli pesem »Zeleni gozd«. Med delom nas je g. kaplan večkrat fotografiral... « C. Učenka ljudske sole Z. J. izvaja: »Pogozdovanje. V soli smo pogostokrat slišali, kako važen je gozd. Ne daje samo dobička, kadar je posekan, potreben in preimeniten je tuđi, dokler še stoji. Saj gozdovi čistijo zrak, vplivaju na podnebje, ustavljajo in razbijajo vetrove. Kako žalostno je, da nekateri gospodarji izseikavajo svoje gozde kar od kraja! Kako puste so dežele brez gozdov! Poglejmo samo na Kras in razumeli bomo pomen gozda! Kakor nam pripoveduje zgodovina, je bil tuđi Kras nekoč pokrit s prekrasnim! gozdovi. Prišli pa se Benečani in jih posekali. Na lesu, ki je rastel pri nas, so zgradili Benetke. Kras je postal gol in tam, kjer so nekoč rastla drevesa, je zakra 357 |
| ŠUMARSKI LIST 7/1939 str. 28 <-- 28 --> PDF |
v učencih smisel za varčevanje pri izkoriščanju gozda in da mladina pravilno ocenjuje pomen gozda. Ko so se leta 1932. zmanjšale z ostalima; javnimi krediti tuđi pod- pore za prirejanje dečjih dni, so bile opuščene prireditve v šestih srezih. Ker tuđi mesta okrajnih gozdarjev (podšumarjev) nišo bila polno zasedena, je število dečjih dni znatno padlo. Bati se je bilo, da bo akcija polagoma prešla v pozabljenje in da bo pogozdovanje z mladino polagoma prenehalo. Tedaj pa so se oglasili! nekateri okrajni gozdarski ´referenti, ki so v nujnih poročilih zahtevali, da dečjih dnevov ne smemo opustiti, ker nudijo poleg propagandne tuđi znatno materielno korist ob razmeroma skromnih izdatkih. Z letom 1933. se je začelo pogozdovanje s šolami razvijati na razveseljiv način. Od leta do leta raste z malimi izjemami število prireditev, udeleženih šol in učenćev. Mladina posadi vedno več sadik in pogozdi vsako leto večjo ploskev goljav in posek. Napredka nišo zadržali! malenkostni krediti, ki so imeli padajočo tendenco in ki nišo bili niti pravočasno na razpolago. Zasluga za razširjenje mladinskega pogozdovanja je pripisati predvsem agilnosti posamezni h gozdarskih organov občnih upravnih oblastev, Ti so potovali na pogozdovanja deloma brezplačno, deloma na račun naknadno izplačanih d e 1 n i h stroškov, deloma na račun nizko odmerjienega potnega pavšala, ki v prvih mesecih proračunskega leta ni dohajal redno. Za napredovanje akcije je bila merodajna tuđi iniciativna delavnost gozdarskega odseka pri banski upravi. Dalje gre zahvala številnemu učiteljstvu, ki se je nesebično zavzelo za prirejanje dečjih dni. Banovinske gozdne drevesnice so omogočile razvoj; akcije s tem, da so vsakoletno v te namene brezplačno prispevale na stotisoče gozdnih sadik. Leta 1933. so se jeli zbirati podrobnejši podatki o razvoju tega propagandnega udejfetvovanja in sieer glede vodstva prireditev, udeležbe učencev, števila posajenih sadik in pogozdene ploskve. Sumarij teh podatkov je naveden v tabeli II. Koliko je bilo od leta 1933. do leta 1938. prireditev dečjega dne, kdo jih je vodil, koliko ploskev po posameznih srezih nam kaže tabela III. Iz nje je razvidno, da je bilo delovanjle gozdarjev najbolj intenzivno oziroma najuspešnejše v okrajih Litija, Radovljica, Dravograd. Murska Sobota, Kranj in Celje«. Pogozdovanja z mladino so potekala leta 1933. v času med 30. marcem in .. majem, leta 1934. pa med 20. marcem in 2. majem. Ijevala kraška burja, ki jo dandanašnji prebivala Krasa prav budo občutijo. Veliki gozdovi pa so se obranili še v okolici Kočevja, na Pohorju in na Gorenjsikem... Da se gozdovi dobro ohranijo in da lepo uspevajo, jih umni gospodarji večkrat pregledajo, slabotno drevje odstranijo, posekano drevje pa nadomestijo z novimi, mladimi drevesci. Da bi se tuđi mi naučili saditi in da bi dobili čim. več veselja do umnega gospodarstva, smo šli zadnjič učenci sadit mlade smrekice. Z velikim veseljem smo se podali na delo ia iposadili okoH 400 sadik. Delali smo po navodilih g. upravitelja in šio nam je spretno izpod rok ...« 358 |
| ŠUMARSKI LIST 7/1939 str. 29 <-- 29 --> PDF |
359 |
| ŠUMARSKI LIST 7/1939 str. 30 <-- 30 --> PDF |
360 |
| ŠUMARSKI LIST 7/1939 str. 31 <-- 31 --> PDF |
okrajne gozdarje: »Pri sajenju ne uporabi jajte samo smrekovih sadik ampak tuđi sadike drugih drevesnih vrst, ki so pogozdovalnemu objektu prinierne, kakor duglazije, gladkega bora, koštanja, kanadske topole, akacije, jjavorja, jesena itd.« Radi preje omenjenih razmer pa dosedaj ni opaziti znatnega izboljšanja v tem oziru. Od leta 1935. do leta 1938. sem vodil točnejšo evidenco o drevesnih vrstah, ki so bile posajene ozi |
| ŠUMARSKI LIST 7/1939 str. 32 <-- 32 --> PDF |
roma posejane pri dečjih dnevih. Iz podatkov, ki jih kaže tabela IV., je razvidno, da je v teh štirih letih posadila šolska mladina od vseh drevesnih vrst smreke 69´9%, navadnega bora .´5%, črnega bora 4*7%, macesna .7%, gladkega bora .6%:, duglazije 1*3%, jelke 0´4%, japonskega macesna 0´1%, amerikanskega jesena 2*6%, crne jelše .6%´, akacije 1*5%, velikega jesena 0´9%, domaćega koštanja 07%, navadnega 362 |
| ŠUMARSKI LIST 7/1939 str. 33 <-- 33 --> PDF |
363 |
| ŠUMARSKI LIST 7/1939 str. 34 <-- 34 --> PDF |
hrasta 0.5%; rdečega hrasta 0´3%, kanadske topole 0´2%, bukve 0´2% in raznih drugih listavcev (črnega oreha, gabra, kristusovçga trna, javorja, lipe, bresta) 0*3%. Pogozdovanja so se izvršila tuđi s setvijo. Posejano je bilo največ semena domaćega koštanja, nekaj želoda in malenkostna množina drugih drevesnih vrst (jelke, bukve, oreha, gabra). Učenci so sejali gozdno semenje večinoma pri jesenskih prireditvah. Glede števila sadik, ki naj bi jih posadil posamezen šolar na dečj;il dan, je prvotno prevladovalo mišljenje, da ni dobro, ako učenec posadi več kakor 10 do 15 sadik. Tekom let pa so nekateri gozdarji in sicer ravno najbolj vneti propagatorji dečjega dneva prišli do nasprotnega mnenja. Otroci naj se potrudijo, kolikor morejo in posade čimveč sadik. Pri tem seveda ne srne trpeti kakovost in skrbnost sajenjia. Učenci naj . " Slika 1. Vzorec spominskcga lista (pomanjšan). se prepričaju, kako je delo težko, važno in koristno. Prireditve se ne smejo spremeniti v navadne igre ali zabavne izlete. Povprečno število po posameznih učencih posajenih sadik je kazalo v letih 1933 do 1936 rastočo tendenco. Leta 1933. in 1934. je posadil vsak otrok povprečno po 14 sadik, leta 1935. po 15 sadik in leta 1936. po 16 sadik. V letu 1937. in 1938. je povprečno število zopet padlo, kar je pripisati pomanjkanju sadik v zadnjih dveh letih. Zanimanje za dečje dneve so skušala nadzorna oblastva dvigniti na več načinov: potom filma, pri p r e d a v a n j i h, s časopismimi noticami , s člank i v strokovnih listih" in z izdaj;0 ter brezplačno 6 Glej pripombo 4! »Kmetovalec« iz leta 1934. je ipriobčil članek »ing. V. No vak : Dečji dan za pogozdovanje«. — »Gozdarski vestnik« je priobčil leta 1938. članka 364 |
| ŠUMARSKI LIST 7/1939 str. 35 <-- 35 --> PDF |
razdelitvijo poljudnih b r o š u r.7 Slednjih so se učitelji pri predavanjih v soli pridno posluževali, kakor se da razbrati iz predloženih šolskih nalog, ki so jih napisali učenci. Tekom leta 1938. je v svrho propagande dečjega dneva gozdarski odsek izdal skromne spominsk e liste,8 ki se bodo razdeljevali! brezplačno onim učencem, kateri so se z veseljem in pridom udeležili pogozdovanj. Ti listi naj bi spominjali učence in njih starše še poznejše čaše na delo, ki je bilo izvršeno v korist gozdu. Slika na listih je pomanjšana po risbi slikarja H. Gagerna. Razdelite´v spominskih listov naj bi poživila v soli ponovno razpravljanje o gozdu in njega važnosti. Kakšen vpliv bo imelo razdeljevanje spominskih listov na učence, učitelje, starše otrok in druge, se bo pokazalo v teku prihodnjih let. Upati smemo, da bo učinek poplačal malenkostne stroške, ki so bili izdani za nabavo spominskih listov. Slika 2. Po;ik pred začetkom dela. (Foto: I. Domanjko, Celje). Prav ugodno je pospeševala potek prireditev dečjega dne tuđi okolnost, da so v nekaterih krajih učence med delom ali po zaključku dela fotografirali. M. Potočnik: Dečji dan za pogozdovanje v Prekmurju« in »ing. V. Novak: Kako je pogozdovala šolska mladina spomladi leta 1938.« 7 Kraljevska banska uprava v Ljubljani je založila leta 1936. brošuro: »Dečji dan za pogozdovanje, navodila za učiteljstvo«, leta 1938. pa brošuro: »Dečji dam za pogozdovanje M del«. Vsebina teh knjižic je poljudna in naj bi 1. seznanila širše občinstvo z namenom in uspehom prirejanja dečjih dni za pogozdovanje. 2.´, Nudila naj bi učiteljem in drugim nestrokovnjakom snov za predavanja o najbolj perečih problemih glede pomena gozdov, njih vzgajanja, varovanja, izkoriščavanja in pod. Navedla naj bi vire, iz katerih bi se lahko obširnejše podučili o aktuelnih gozdarskih vprašanjih. 3. Dajala naj bi lajikom in pomanjkljivo izvežbanim gozdarjem podrobna navodila za prirejanje dečjih dni za pogozdovanje in njih uspešno izvedbo. 8 Vzorec spominskega lista nam kaže slika 1. 365 |
| ŠUMARSKI LIST 7/1939 str. 36 <-- 36 --> PDF |
Med učitelji in gozdarji je lepo število amaterjev — fotografov, ki z veseljem opravijo slikanje otrok, ne da bi imeli občutnejše stroške in večjo zamudo časa. Razvijanje in kopiranje posnetkov opravijo lahko poklicni fotografi. Za šolarje, zlasti v oddaljenih krajih, pomeni fotografiranje velik dogodek, ki ga dozive nekateri učenci prvie v življenju pri teti priredi´tvah. S poročili o poteku rnladinskega pogozdovanja je dospelo mnogo fotografij, o katerih nam kažejo slike 2, 3. in 4. nekaj primerov. O uspehih. Kakšne uspehe so rodili dečji dnevi za pogozdovanje v v z g o J n e m oziru, bo pokazala sele bodočnost, ko bodo dorasle generacije, ki so sodelovale kot otroci pri prireditvah. Slika. 3. Med delom (označenje vrst, kopanje jamic, saditev in zakoličenje). Foto: Fr. Orašič, Iška vas. Pojavilo pa se je že sedaj več znakov, po katerih lahko sodimo, da imajo pogozdovanja z mladino dokaj vpliva na smisel za važnost gozdnega gospodarstva. Tako pričajo že šolske naloge, katerih vzorci so navedeni v opazki" o zanimanju mladine za deška pogozdovanja. Dalje prihajajo od šolskih vcdstev poročila, ki se da iz njih sklepati na dobre vzgojne uspehe.9 Razveseljivo dcjstvo je tuđi to, da je postalo vprašanje gozdov že predmet referata na učiteljski konferenci.10 9 Za primer naj služi sledeči izvleček iz poročila ljudske sole v D. z dne 17. aprila 1935.: »...kot predpriprava se je vršil v soli razgovor o pomenu gozdov za naše narodno gospodarstvo... V sredo je VI. razred tukajšnje ljudske sole posadil nad 500 smrečic ... Ker je bil pouk neposreden in pri tem še v prosti naravi, je ´bil ta dan zapisan pri deci z zlatimi črkami. Vsled zelo dobrega uspeha že danes naprošam g. referenta, da nam prihodnje leto nakloni primerno število smrečic.« m Na učitelj, konferenci ljudske sole v V. je bil v marcu 1938. referat: »Zaščita gozdov in rastlin — sodelovanje učiteljev in učencev«. 366 |
| ŠUMARSKI LIST 7/1939 str. 37 <-- 37 --> PDF |
Dogaja se tuđi često, da starejši ljudje vprašujejo mladino, kako se pravilno sadijo gozdna drevesca. Vse to nam dokazuje, da narašča zanimanje za pogozdovalno akcijo in za pomen gozda. Okrajni gozdarji (podšumarji) opažajo pri svojih obhodih za pogozdovanje pri mladini, učiteljstvu in posestnikih več razumevanja, kakor prejšnje čaše. Lastniki malih gozdov se v krajih (zlasti na Oorenfskern), kjer so se pogozditve dobro obnesle, pogosto javijo s prošnjami, da bi se na posekah po njihovih parcelah vršilo sajenje gozdnih drevesc z učenci. Vsekakor se lahko reče, da imajo dečji dnevi mnogo prednosti pred drugimi propagandnimi sredstvi za povzdigo gozdarstva (kakor na pr. predavanja, radio ,filmi, članki v časopisju i t. d.). Te prednosti so: 1. neposredna nazorna vzgoja pri mladini; 2. sodelovanje vzgojiteljev (učiteljev); Slika 4. Sajenje v lepi naravi. (Foto: I. Domanjko, Celje). 3. pozornost gozdnega posestnika, ki ima korist od prireditve; 4. razmeroma mali stroški (delovne moči so zastonj, sadike večinoma brezplačne, stroški za nadzor minimalni); 5. enostavna in lahka izvedljivost prireditev, če je učiteljstvo dovoljno izvežbano v pogozdovanju in ako je organizacija dobra; 6. udejstvovanje na terenu pripravi udeležence do tega, da se začno zanimati tuđi za druga propagandna sredstva, predvsem za poučno gozdarsko literaturo, za časopisne notice o dečjih dnevih, o pogozdovanju, o gozdarstvu v splošnem, dalje za predavanja o gozdu po radiu i t. d.; 7. gozdar se uveljavi pred učenci, bodočimi gozdnimi posestniki. Toliko naj bi bilo omenjeno o vzgojnem učinku dečjih dnevov za pogozdovanje. 367 |
| ŠUMARSKI LIST 7/1939 str. 38 <-- 38 --> PDF |
Veliko vidnejši pa so uspehi teh prireditev v praktićne m oziru. Številni nasadi, ki so jih ustvarile male deške roke, že veselo uspevajo in kažejo koristne posledice sodelovanja mladine, pedagoga in strokovnjaka ter njih skupnega prizadevanja. Nasadbe so povečini manjšega obsega na neznatnejših površinah, na katere zadenemo med mnogimi drugimi: parcelami v gozdu. Nekatere kulture pa se razprostirajo tuđi na večji ploskvah, koder so se udejstvovali: šolarji po več let zapoedoma. Zlasti razveseljivi so uspehi tam, kjer se je posrećilo med navadnim drevjem posaditi tuje koristonosne drevesne vrste, od katerih pričakujemo veliko izboljlšanje prirasta v naših malih kmetskih gozdovih. Slika 5., ki je bila posneta leta 1935., nam kaže enega izmed takih nasadov. Objekt je pogozdila šola Podbrezje v letu 1931. pod vodstvom ing. Igo Krauta s sadikami smreke in duglazije. Navadni bor se je bil naravno zasejal, Duglazija (D) in bor (B) sta v rasti! daleč prekosila Slika 5. Saditcv z duglazijo. (Foto: J. Novakova, Ljubljana). smreko (S). Pri nadaljni negi nasada odstranjujejo bor, da se bo ohranila v prvi vrsti duglazija, v drugi pa smreka. Iz tabel I, II in IV je razviden efekt mladinskega pogozdovanla glede na posajeno ploskev, na množino sadik in semen ter glede na različne drevesne vrste v posameznih Ietih. Pri tem ne smemo pozabiti, da se. vsled neugodnega vremena (zlasti suše), slabega saditvenega ma- Teriala. rr.rčesa (rilčkarja) in nepreciznega dela mnogo drevesc ni prijelo ali pa pozneje propadlo. Vendar pa izguba na posajenih sadikah (posejanem gozdnem semenu) ni dosti višja, kakor pri pogozdovanjih, ki jih vrše odrasli! delavci. Praktična stran dečjih dnevov za pogozdovanje je tuđi ta, da ima gozdar več prilike priti v stik s posestniki! gozdov, z učitelji in z mladino.. Pri tem se mu nudi možnost, da spozna mentaliteto gospodarja, učitelja in učenca, njih gospodarske razmere ter da uredi svoje delovanje v oni smeri, ki obeta največ koristi napredku gozdno-gospodarskih razmer. 368 |
| ŠUMARSKI LIST 7/1939 str. 39 <-- 39 --> PDF |
O možnostih bodočega razvoja. Največja ovira, da se dečji dnevi za pogozdovanje (in propaganda za gozdarstvo sploh) ne morejo razviti tako, kot bi bilo potrebno, je še vedno v tem, da ne kaže niti vsak gozdni posestnik, niti inteligent, niti preprosto ljudstvo zadostnega zanimanja za prevažne naloge, kil jih zahteva splošni ekonomski razvoj od našega gozdnega gospodarstva. Kako bi bilo mogoče predramiti narod iz letargije omalovaževanja gozda, so pisali ponovno raznil pisci v Šumarskem listu.11 Prizadevanje v tej smeri pa je v prvi vrsti odvisno od zadostnega števila gozdarjev in visine razpoložljivih kreditov. Ravno v tem oziru so dečji dnevi izjema in posebno primerno propagandno sredstvo, ker nišo odvisni samo od gozdarjev in ker nišo zvezani z znatnejšimi stroški. K tej propagandni akciji pritegnemo še nekako najlažje najiširši1 krog interesentov (učencev, učiteljev, posestnikov), saj nam je na razpolago obsežen aparat našega šolstva. Z malimil materijelnimi izdatki se dajo doseči praktični in učinkoviti uspehi. Seveda je treba za to živahne iniciative gozdarjev i!n mnogo dobre volje pri učiteljstvu. Kljub vsem nedostatkom, ki jih ima pogozdovanje z mladino, bodo po vsej priliki dečji dnevi pri naših razmerah še dolgo časa najboljše gozdno- propagandno sredstvo. Zato bil bilo potrebno, da posvetimo dečjim dnevom za pogozdovanje čimveč pažnje, da skušamo odstraniti zapreke, ki zadržujejo to akcijo, in ukreniti vse, kar jo pospešuje. Najvažnejši faktor, s katerim moramo računati pri dečjih dnevih, je š o 1 s k a mladina. Ona je naša bodočnost in nji predvsem je treba vcepiti ljubezen do gozda in odpor proti uničevanju šum. Sedanjo starejšo generacijo je težje prepričati, da njeno omalovažujoče naziranje o gozdnem gospodarstvu ni upravičeno. Pri mlađem rodu pa bo prišla miselnost o visokem pomenu gozda v meso in kri, ako mu to privzgojimo z nevsiiljivimii besedami, s praktičnim udejstvovanjem in s prijetnimi spomini. Predavanja naj bi bila tako prikrojena, da bi učence kar najbolj zanimala in jiim ostala dolgo v spominu.12 Pri pogozdovanju naj vsak šolar razvije vse svoje zmožnosti in moči, Navdaja naj ga zavest, da vrši za splošni blagor in za gozdnega posestnika koriistno delo. Šolska mladež naj bi v ustmenih in pismenih nalogah razpravljala, kar je doživela ob dečjih dnevih. Na te dneve naj bi vzbujalii mladini prijetne spomine fotografični posnetki udeleženih in spominski listi. Zelo priporočljiva bil bila tuđi skrb za priboljšek k prehrani dece na ta dan. Tudil doslej so na mnogo krajih posestniki pogozdovalnih objektov radi pogostili mladino s skromnimi okrepčili (kruhom, vodo, osvežujočimi brezalkoholnimi napoji in pod.) Dobro bi bilo, če bi se v te namene določilo nekaj prispevkov iz javnih kreditov. 11 Qlej članka; ing. Slobodan Baranac: O unapređenju šumarstva, Š. 1. 1935. str. 383; — ing. A. Pa nov: Poipularisanje šumarstva, Š. 1. 1937. str. 145. 12 Vzorce predavani, ikakor si jih zamišlja gozdar, je izdala, banska uprava v drugem sestavku hrošur, ki so omenjene v opazki 7. Prav hvalevredno bi bilo, ako bi snov obdelal vzgojitelj-šolnitk, ki pozna bolje duševno razpoloženje mladine kakor gozdarski strokovnjak. 369 |
| ŠUMARSKI LIST 7/1939 str. 40 <-- 40 --> PDF |
Samo posebi je razumljivo, da moramo pri pogozdovanju strogo paziti na to, da pri prireditvah učenci ne trpe na zdravju in da se ne prispeti kaka nesreća.13 Drugi! faktor, na katerem bo slonelo izboljašnje mladinskega pogozdovanja, je učiteljstvo . Najbolje uspevajo dečji dnevi tam, kjer zna gozdar z osebnim stikom" pridobiti šolske nadzornike in učitelje za* akcijo. Koder se to posreći, je prvi korak že storjen. Kadar učitelji prvič prisostvujejo pogozdovanju, naj gozdar razloži in praktično pokaže, kako je treba ravnati s sadikami in kako se vrši pogozditev. Predavanje o pomenu gozda naj po možnosti prepusti učitelju, ako mu je dal popreje zadosti snovil in smernic za to. Med sajenjem naj učiteljstvo ne stoji ob strani, pomaga naj gozdarju in pazi, da otroci vsako posamezno drevesce skrbno in pravilno vsade. Stremeti moramo za tem, da se bodo prirejali dečji dnevi za pogozdovanje na vseh šolah,15 da bodo prišli tako v navado, kakor na primer majniški izleti, in da se bodo vršili avtomatično na pobudo učiteljev in učencev, ne da bi bilo gozdarsko osebje preveč obremenjeno. To bil se dalo doseči tedaj, ko bi bil na učiteljskih šolah uveden pouk o gozdarstvu ali kadar bi bili otvorjeni za učitelje vsaj posebni praktični tečaji za gozdarstvo, kakor so otvorjenii sedaj za razne druge predmete. Dokler ne bo pouka o gozdarstvu na učiteljiščih in se ne bodo ustanovili učiteljski tečaji za gozdarstvo, skušajmo nuditi učiteljstvu vsaj dovolj podučnega čtiiva o gozdarstvu in ga opozarjati na našo strokovno literaturo. Kratke, poljudno pisane brošure bo treba razdeljevati učiteljstvu vse dotlej, da se ne zbudil pri njih večje zanimanje za gozd. Učiteljstvu bi morale upravne oblasti za njegov trud podeliti nagrade, ako ne drugače, vsaj v obliki pohval in diplom. Podobno kakor učitelje bii bilo pritegniti k akciji tuđi naše duhovništvo, kar se je tuđi doslejl že večkrat storilo. Danes sloni ih bo v bližnji bodočnosti še slonela večina vsega propagandnega delovanja za povzdilgo gozdarstva na ramah gozdarje v pri občnih upravnih oblastvih. Stanovsko dolžnost, da delujejo za napre-´ dek gozdarstva, pa bi morali imeti tuđi drugi gozdarjil, bodisi državni, bodisi privatni. Kar se tiče specielno dečjih dni, bi organi, ki so nastavljeni pri državnih upravah, lahko sodelovali bolj intenzivno kakor doslej. 13 Pri vseh dosedanjih prireditvah mi je znan samo en slučaj, da se je pripetila manjša nezgoda učeneu. 14 Glej izvajanja v članku: ing. A. P a nov : Popularisanje šumarstva, Š. 1. 1937., str. 145. 15 V dravski banovini je bilo po »Statističmem pregledu šolstva in prosvete za 1. 1936/37« ljudskih šol 860, meščanskih 46, srednjih 21 in strokovnih šol, ki spadajo pod kmetijski oddelek 189. Na vseh teh 1116 šolah skupaj je bilo 4880 učnih moči in: 198.911 učencev (učenk). Dečji dnevi pa so se vršili (1938.) Ie na 602. šolah z 856 učitelji in 30.594 učenccL V tem oziru je torej še široko polje neobdelano. 370 |
| ŠUMARSKI LIST 7/1939 str. 41 <-- 41 --> PDF |
Državni gozdarji, ki vodijo urejanje hudournikov, se dosedaj še nišo udeleževali pogozdovalnih del z mladino, dasiravno so v Franciji oni dali pobudo za ta način pogozdovanja. Sole bi lahko s pridom pritegnili tuđi k lažjim tehničnim delom, na primer k pletenju plotov pri malih pregradah in pri obrežnih utrdbah. Seveda otroci ne morejo sodelovati pri! delih, kjer terenske ih vodne razmere nišo dovolj´ varne in bi mogle nastati nesreće. Privatni gozdarji so ponekod pri dečjih dnevih prav živo pomagali, drugje zopet ne. Največ usoeha za kvantitativen in kvalitativen razvoji dečjega dne je pričakovati od podrobnega dela posameznih gozdarjev pri nadzorovalnih oblastvih. Od njihove agilnosti i!n spretnosti je odvisno, da zberejo vse, kar je na pogozdovanju z mladno zainteresirano. Pri svojem dostikrat nehvaležnem poslu jih morajo voditi pesnikove besede: * Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, Kar more, to mož je storiti dolžan! Poleg organizatoričnega dela naj pazijo gozdarji vedno tuđi na to, da bo delo izvedeno tehnično pravilno in temeljito. Pogozdovanje z mladino doseže svoj vzgojni namen samo tedaj, kadar je dobro izvedeno in dobro uspelo. Oblastva naj bi preskrbela gozdarjem kredite, ki so neobhodno potrebni za potovanja. Predpogoj za uspešno poslovanje nadzornih organov na polju propagande je nadalje, da se njih kader poveča, da imajo čimvečjo stalnost in da prejiemajo pravočasno in primernejši potni pavšal, kakor dosedaj. V delokrog dečjih dni za pogozdovanje je treba pritegniti čimveč — zlasti malih — gozdnih posestnikov . To ni posebno težavno, ako imajo posestniki od teh prireditev koristi, ki obstoje v tem, da se jim zmanjšajo izdatki za delovne moči in da dobe gozdne sadike po znižanih cenah. Potrebno je, da okrajni gozdarji vodijo evidenco posestnikov, ki so vredni podpore pri pomladitvi gozda, bodisi, ker so siromašni, bodisii iz kakega drugega ozilra. Javnos t se za stremljenja gozdarjev malo zanima, kakor je bilo že povedano. Z osebnim vplivom se dajo doseči uspehi pri posamezniku, za širšo publiko pa so danes posebno merodajni tisk, društva in sole. Dnevno časopisje sodi, da so notice o gozdarskih vprašanjih premalo privlačne za bralce, ki žele predvsem senzacij, in jih zato nerado ali le v skrajšanem obsegu objavlja. Kljub temu bi bilo mogoče v tem oziru več doseči za razširitev dečjih pogozdovanj, kakor dosedaj, ako bi bilo zadosti dopisnikov. Isto tako bi bilo živahnejše delovanje umestno tuđi v strokovnem časopisju. V Sloveniji! se je zadnji čas, odkar izhaja »Gozdarski vestnik«, propaganda potom tiska izboljšala. Med društvi bi bila »Podružnica J. Š. U. v Ljubljani« med prvimi poklicama, da pomaga pri razširjanju dečjih dni. Vendar opazimo, če se ozrerno na pretekla leta, da je stala Podružnica preveč ob strani. Dala pa je v nekaterih letih brezplačno na razpolago sadike za pogozdovanje, kar je treba s priznanjem omeniti. 371 |
| ŠUMARSKI LIST 7/1939 str. 42 <-- 42 --> PDF |
Sole so že dosedaj razvile precej delavnosti v prid gozdarske propagande; stremeti; pa je zatem, da se bodo prireditve dečjih dni vršile po vseh šolah, po enkrat ali večkrat na leto. Zanimanje za potrebe našega gozda se bo razširilo na ta način preko mladine in učiteljstva na starejši rod, na posestnike, na kmetsko in drugo prebivalstvo. Kadar bodo dečji dnevi za pogozdovanje vzbudili interes v širšem obsegu, se bo samoobsebi odprla in ugladiila pot gozdarski propagandi tuđi z drugmi intenzivnejšimi in dražjimi metodamii. RÉSUMÉ. L´auteur fait rapport sur les succes atteints en Slovénie dans le réboisement des terrains nudes avec assistence des écoliers. » , . .... ......... ......... (......) : ...... HA ......... ....-..... (PINUS PEUCE SUR LES MONTAGNES NIDJÉ-KOJOUF) ...... je ....... ......... ..... ........... ....... ....... . ......... ... ... .... .............. .... ... ..., .. je . .. ... ..... .. ......., ... joj ce .... .. ..... ......... ..... .... ..... .... y ..... ...... .. .. .... ....... ...... . .... ..... y ......... ... ... .. ......... .... ..... ... ........ ...... (Pinus peuce Gris.) .. ..... .......... ........ ......... .............-......... ......... y ...... .. ........., ..... . ...... y ........ .... .......! .. .. ...... . .. ............ .... je ...... y ....... .... ........ ......., ..... y ....... .... .. .......... . .... 0. ........... To je . ..., ...... .. ....., ... ..... ......... .. ..... ...... . .... ...... 0 ..... ...... .. ...... .. ........ ... ....... ...... ........ ..., ... ce ... ... .... .... . .... ........... .......... ..... ....... ......, .... ...... ..... ...... ......... . ..... ............ ...... je ....... ...... ......... .. ..... .......... ... .......... je A. ........, .... je . ...... .. ......... ..... ... 1839. .... .. je ... .... ......... ......... .... ....., ...... pehu, .......... ......... Ha ......... ...... ... ..... .. ...... ....... ......... . .. ...... ce .. .... ....... ........ ... ..... ... .... .. ............, . .. .... ... .. ..... ........ .... .. .......... .. .. .. .... ... ........ . .... .........., .. je .. ............ . ....... joj ......... .>... ....... ......... .. .... .... je ... . .. ......, ... . ..... ..... ...... ....... ........... ......... ...... y .. ...... ..... ce ......... .. . . . a . . .. ......... ..... .... .. je ....... y .... .......: »........ ..... ......« (....... ........ ....... ......., 372 |