DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 7/1939 str. 25 <-- 25 --> PDF |
zemlje s 334.000 gozdnimi drevesci." Učenci pa ne posajajo samo gozdnih sadik, ampak izvršujejo tuđi dela za namakanje zemlje, zasledujejo rast drevja, se uče spoznavati škode v gozdu, opazujejo živalsko življenje in pridobivajo izkušnje o stvarjanj´u v naravi, smisel za skupno delo, veselje do gozda...« Takratna prizadevanja je prekinil vojni vihar, ki je ustavil razvoj gozdarstva in pogozdovanja istotako, kakor vsa druga kulturna stremljenja. Pri nas smo sele leta 1925. začeli z delom na tem polju. Miniistrstvo za gozdove in rudnike je sporazumno s prosvetnim ministrstvom naročilo gozdarskirn oblastvom, da organiziraju vsako leto na dan 7. aprila dečje dneve za pogozdovanje. Odpor, ki je stalen spremljevalec vsega novega, četudi je koristno — tuđi kultivirainju krompirja so se naši predniki upirali —, se je proti pogozdovanju z mladino hitro pojavil. V dnevnem časopisju se je oglasili »gozdarski strokovnjak«, ki je pobijal novi macin pogozdovanja.3 Tuđi del naših gozdarjev je sprejel novo uredbo s skepso, ker Je bil prepričan, da se bo novotarija kmalu razblinila v donečih besedah, teoretičnih predavanjiih in neuspelih poizkusih. Drugi del gozdarjev pa ni bil teh misli. Lotil se je dela An skušal izluščiti iz akcije praktično zrno, ki obstoji v tem, da se izkoristijo dečji dnevi za resno in uspešno pogozdovanje. Učiteljstvo, obremenjeno z raznimi drugimil izvenšolskimil posli, je novo nalogo sprejelo brez posebnih simpatiji, saj na nj´o ni bilo pripravljeno niti z zadostnimi informacijami niti s potrebnim znanjem o gozdarstvu. Tuđi pri drugem občinstvu (gozdnih posestnikih, starših, vodećih javnih činiteljih) je vzbudila novost premalo interesa. Vsi ti momenti, ki so v začetku zavirali razvoj pogozdovanja z mladino, obstojajo še danes, čeravno v dokaj manjišem obsegu. Da se je odpor odstrani! in da se je brezbrižnost zmanjšala, je zasluga poedincev, ki so se zavzeli za dečje dneve z neumornim delom in jih izvajali stanovitno, skoro bi rekli trdovratno, od leta do leta. Povdariti se mora, da je le podrobno delo posameznikov (gozdarjev pri sreskih načelstvih) resilo mladinsko pogozdovanje pred propadom. Kako se je gibalo število prireditev, koliko je bilo posajeno gozdnih sadik in koliko površino je pogozdila mladina je razvidno iz tabele I. Pripomniti je, da točnost podatkov prvih let ni povsem zanesljiva. Prvo leto (1926.) so kazali poskusni dečji dnevi lepo prognozo za bodočnost.4 Naslednjle leto (1927.) so se prireditve v tedanji mariborski oblasti (s srezi Čakovec in Prelog) številčno zelo dvignile. Veliki župan je bil izdal simernice, po katerih naj bi se vršili dečji dnevi. Navodila povdar 2 Departmaja Jura in Doubs mérita skupaj po površini ca 0.6, prebivalstva ipa imata ca 0.5 v primeri z dravsko banovino. Uspehi, ki smo jih imeli zadnja leta z dečjimi dnevi, kažejo, da se fraiicoskim uspehom 1. 1907. približujemo, da jih pa še nismo dosegli. 3 Glej ing. A. Šivic : Gozdarstvo Slovenije 1923. (Šum. list 1925. str. 638.). 4 Poteik dečjih dni za pogodzovanje leta 1926. je popisal ing. A. Šivi c v članku »Dečji dan za pogozdovanje« (Šum. list, leta 1927. str. 43 in si.). 355 |