DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu




ŠUMARSKI LIST 7/1939 str. 26     <-- 26 -->        PDF

Tabela I.


Število posajenih


Število Pogoz-


Leto gozdnih sadik Pripomba


prireditev deno ha


v tisočih


1926 40 131. 37


| Na podrocju


1927 124 94. 14 ( bivše ljubljanske


1928 159 102. 25 i in mariborske


1 oblasti


1929 155 132. 33
1930 68 89. 37
1931 169 210. 57
1932 88 65. 24
1933 228 174. 31


Na podrocju


1934 281 213. 59


dravske banovine
1935 379 300. 75
1936 539 411. 96
1937 507 364. 92
1938 582 405. 102


.... posebno vzgojn o stran teh prireditev, omejuje jo število sadik
na posameznega šolarja na 10 in priporočajio obisk ter ogled gozdnih
drevesnic. V ljubljanski oblasti (s kastavskim srezom) je bil dečji dan
organiziran v znatno manjšem obsegu kot prejšnje leto. Za nabavo večje
množine sadik ni bilo sredstev in gozdarsko osebje na spomlad ni Melo
potnih pavšalov. Tega leta je ležal 7. aprila v višjih legah še sneg, zato
se je pogozdovalo pozneje.


Leta 1928. se jj.e obseg prireditev v ljubljanski oblasti razširil. Gledalo
se je posebno na praktičn o korist pogozdovanja. Tuđi v mariborski
oblasti se je število dečjih dni močno dvignilo, važnost pa se je
polagala bolj na propagandno in pedagogično stran akcije.


V letu 1929. se je v mariborski: iln ljubljanski oblasti pogozdovalo
z mladino skoro v isti meri kot leta 1928. Radi dolgotrajne zime so se
prireditve vršile sele v drugi! polovici aprila in maja.


Ko sta se 11. novembra 1929. združili ljubljanska in mariborska
oblast (z nekaterimi teritorijalnimi izpremembami) v dravsko banovino,
prirejanje dečjih dnevov ni bilo prekmjeno, izpadlo pa je v devetih
srezih. Letno poročilo o gozdarstvu kraljevske banske uprave za leto
1930. povdarja, da je zamisel dečjega dne za pogozdovanje našla
razumevanje v širokih slojih ljudstva in da je veliko število preje nezaupnih
gozdnih posestnikov dalo ne le drage volje na razpolago svoja
zemljišča, marveč je tuđi dejansko izkazalo svoje priznanje šolski mladini.


Leta 1931. se je pogozdovanje z učenci močno razširilo, vendar pa
še ne tako, kakor je bilo zamišljeno. Denarne podpore iz javnih sredstev
nišo bile zadovoljive. Iz državnega fonda za pogozdovanje je bila podpora
odklonjena, ker se je nameraval fond reorganizirati. Dečje dneve
so vodili poleg gozdarjev občne uprave tuđi gozdarji direkcije šum
v Ljubljani in gozdarji privatnih posestnikov. Kjer gozdarsko osebje
ni utegnilo sodelovati, je vodilo prireditve učiteljstv o samo .


356